Jedro

Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo osebne lastnosti in okoliščine na strani stranke, ki je predlagala preložitev naroka, in pritrditi je zaključku sodišča, da stranka pavšalnih trditev o sodelovanju pri organizaciji regate in svojih konkretnih zadolžitev ni izkazala.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik je zoper družbo V. d.o.o. K. predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave glavnice v višini 7.348,84 EUR s pripadki. Na ugovor dolžnika je sodišče izvedlo pravdni postopek, ki se je končal med tožnikom in toženo stranko kot pravnim naslednikom na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o finančnem poslovanju (ZFPPod) izbrisane družbe (4. in 5. odstavek 27. člena ZFPPod). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je terjatev tožnika do tožene stranke zapadla ter da je bila tožena stranka edini družbenik izbrisane družbe, aktivni družbenik, ki je edini imel vpliv na poslovanje družbe. Odločilo je, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. Ig 99/00327 z dne 15. 4. 1999 v 1. in 3. točki izreka v veljavi tako, kot to izhaja iz prvega odstavka izreka prvostopenjske odločbe. V preostalem delu je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in zahtevek zavrnilo (drugi odstavek izreka). Toženi stranki je še naložilo, da v roku 15-ih dni povrne tožeči stranki pravdne stroške v višini 447,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 2006. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Toženec je zoper pravnomočno sodbo vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Revident se ne strinja z zaključkom sodišča, da je kot edini družbenik bil tudi aktivni družbenik. Sodišči o tem odločilnem dejstvu nimata razlogov, tega dejstva pa ni dokazal niti tožnik. Revidentu ni bila dana možnost, da bi dokazal nasprotno, saj sodišče ni preložilo naroka dne 21. 6. 2006, čeprav je bil podan opravičljiv razlog. Sodišče je 8. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) kršilo tudi s tem, ko ga ni pravilno povabilo na narok 21. 5. 2006 ter kljub nasprotovanju njegovega pooblaščenca narok opravilo. Predlaga, da Vrhovno sodišče ugodi reviziji v smislu zavrnitve tožbenega zahtevka v celoti, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču druge stopnje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi za 5. 4. 2006 razpisalo poravnalni narok in narok za glavno obravnavo, ki pa ga ni izvedlo, ker na narok ni pristopila tožeča stranka, za katero vabilo ni bilo izkazano. Na narok dne 12.5.2006 tožena stranka ni pristopila (vabila ji ni bilo mogoče vročiti), njen pooblaščenec pa je sodišče obvestil o toženčevem dejanskem bivališču. Sodišče je na tem naroku sprejelo dokazni sklep, da se vpogleda v dokazne predloge tožnika ter zasliši toženca. Na naslednji narok dne 21. 6. 2006 je sodišče toženo stranko uspešno vabilo na nov naslov (...), kar izkazuje s strani tožene stranke dne 18. 5. 2006 podpisana vročilnica. Vendar pa toženec na narok ni pristopil, njegov pooblaščenec je sodišču predložil njegovo pisno opravičilo, za katerega pa je sodišče prve stopnje presodilo (kar je prestalo tudi pritožbeni preizkus), da ne predstavlja utemeljenega razloga za preložitev naroka. Sodišče je s tem narok končalo in izdalo sodbo.

7. V opravičilu (ki je bilo namenjeno in poslano pooblaščencu) toženec navaja, da naj bi v ... potekale priprave na mednarodno regato ter da je kot predsednik društva organizatorja prvenstva zadolžen za kompletno koordinacijo prvenstva, sprejem gostov in podobno. Čeprav ni bilo planirano, bodo nekateri gostje iz tujine začeli prihajati že naslednji dan, to je na dan obravnave pred sodiščem, zato se toženec obravnave na sodišču ne more udeležiti.

8. Pravnomočna odločba ni obremenjena z zatrjevano kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot je toženi stranki pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče, je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 142. člena ZPP na naroku 21. 5. 2006 smelo izvesti listinske dokaze, čeprav toženec na narok ni pristopil (nanj je pristopil le njen pooblaščenec).

9. Pravilna je tudi presoja sodišč, da tožena stranka preložitve naroka ni predlagala iz opravičljivega razloga. Sam predlog stranke za preložitev naroka še ni dovolj(1). Sodišče mora namreč v javnem interesu zagotavljati koncentracijo in pospešitev postopka. Le okoliščine, ki bi utemeljile vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila (in izkazanih opravičljivih razlogov) stranke, da se naroka ne more udeležiti. Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje niso zgolj tisti, ki pomenijo višjo silo; (ne)upravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo osebne lastnosti in okoliščine na strani stranke, ki je predlagal preložitev naroka, in pritrditi je zaključku sodišča, da stranka pavšalnih trditev o sodelovanju pri organizaciji regate in svojih konkretnih zadolžitvah ni izkazala. Sodišče prve stopnje je pri presoji opravičljivosti razloga za preložitev naroka tudi pravilno upoštevalo dejstvo, da je bilo opravičilo datirano le dan pred narokom, ter da predložitev opravičila na samem naroku izkazuje neresnost in nezainteresiranost toženca za izid postopka. Glede na določbo 262. člena ZPP je dolžnost pričanja za stranko zasebnopravne narave. Sankcija za kršitev dolžnosti pričanja je posredna – sodišče glede na vse okoliščine presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati.

10. Dodati velja še, da sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo.

11. Pravilen je materialnopravni zaključek sodišča, da je edinega družbenika izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo, ki je družbo ustanovil in bil njen direktor, spoznati za aktivnega družbenika in ga glede na izvedeni dokazni postopek (ob odsotnosti trditev in dokazov, ki bi takšen sklep izpodbijali) zavezati za vračilo izkazane terjatve tožnika.

12. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba toženčevo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

Op. št. (1): Sodba VS RS II Ips 596/2003 z dne 11.11.2004:“Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek.“