Jedro

Ker bi bilo ob upoštevanju višje vrednosti točke skupno število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 %, bi Organ za BPP moral pri odmeri stroškov tožniku uporabiti določbo tretjega odstavka 12. člena OT, ki določa izjemo, ki jo morajo na predlog odvetnika upoštevati sodišča in drugi organi na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT.

Organ za BPP bi moral za vsako od osmih pripravljalnih vlog posebej, za katero mu nagrada z izpodbijanim sklepom ni bila priznana, konkretno in določno pojasniti, zakaj vloga glede na vsebino (to je glede na v njej zatrjevana dejstva in predlagane dokaze stranke) ne predstavlja obrazložene pripravljalne vloge, za katero je odvetniku po tarifni številki 19 OT mogoče priznati nagrado.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 187/2017-7 z dne 28. 4. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: Organ za BPP) odvetniku A. A. iz Murske Sobote (v nadaljevanju: tožnik) za izvajanje brezplačne pravne pomoči v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 110/2017, priznal potrebne izdatke in nagrado v skupnem znesku 1.759,55 EUR (I. točka izreka) in odločil, da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije pri naslovnem sodišču in odvetniku nakažejo na njegov bančni račun, naveden v izreku sklepa (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi sklepa Organ za BPP pojasnjuje, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. BPP 187/2017-2 z dne 6. 4. 2017 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičenki B. B. Po opravljeni odvetniški storitvi je tožnik Organu za BPP dne 2. 2. 2021 pravočasno vrnil potrjeno in izpolnjeno napotnico skupaj s stroškovnikom, v katerem je zaznamoval stroške, nastale z izvajanjem brezplačne pravne pomoči. Stroške je organ za BPP odmeril v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), pri odločanju pa je upošteval tudi določilo petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv), po katerem je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini do polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT.

3. Po pregledu napotnice in stroškovnika ter po vpogledu v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 110/2017, Organ za BPP tožniku ni priznal vseh priglašenih stroškov. Kot pojasnjuje, je iz pravdnega spisa razvidno, da je skupna sporna vrednost tožbenega zahtevka znašala 25.000,00 EUR, kar v protivrednosti predstavlja 41.666,67 tarifnih točk ter po tarifni številki 18/1 OT spada v razpon vrednosti predmeta nad 35.000,00 do 50.000,00 točk, vrednost odvetniške storitve v navedenem razponu pa znaša 600 točk in ne 700 točk, kot je to v stroškovniku navedel odvetnik. 600 točk tako v danem primeru predstavlja osnovno orientacijsko vrednost za odmero vseh odvetniških storitev. Čeprav so bila procesna dejanja opravljena pred uveljavitvijo spremembe vrednosti točke po OT, je iz vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena OT). Odvetnik je sicer predlagal, da se pri odmeri stroškov upošteva drugi odstavek 12. člena OT, ki določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Vendar se v navedenem obdobju po ugotovitvi Organa za BPP odvetniška tarifa, ki se uporablja od 10. 1. 2015, ni spremenila. V tem času se je spremenila le vrednost točke, ki je bila s Sklepom o spremembi vrednosti točke (Ur. l. RS, št. 22/19) zvišana, sprememba pa velja od dne 6. 4. 2019 dalje. Navedena določba zato Organu za BPP ne daje podlage, da bi pri določitvi orientacijske vrednosti predmeta upošteval vrednost točke v višini 0,459 EUR, kar je za odvetnika ugodneje.

4. Organ za BPP tožniku med drugim ni priznal nagrade po tarifni številki 20 OT za zastopanje dne 6. 7. 2017 ter nagrade po tarifni številki 20/4 OT za zastopanje na ogledu, saj iz pravdnega spisa ne izhaja, da bi se navedenega dne opravil narok za glavno obravnavo oziroma ogled.

5. Prav tako mu (z izjemo druge pripravljalne vloge) po tarifni številki 19/4 OT, tudi ni priznal nagrade za sestavo osmih pripravljalnih, saj je iz pravdnega spisa razvidno, da je pri teh pripravljalnih vlogah po vsebini šlo zgolj za dostavo dodatne dokumentacije (povzemanje predložene dokumentacije), za dokazne predloge oziroma druge vloge in ne za pripravljalne vloge, v katerih bi odvetnik podajal dodatna obrazložena pojasnila k navedbam nasprotne stranke.

6. Tožniku so bili tako priznani odvetniški stroški v skupni višini 4.807,50 točk, kar glede na vrednost točke 0,60 EUR znaša 2.884,50 EUR. Odvetnik, ki je odvetniško storitev opravil kot izvajalec brezplačne pravne pomoči, je v skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv, upravičen do plačila polovice tega zneska v višini 1.442,25 EUR. K temu znesku je Organ za BPP prištel še 22 % DDV v znesku 317,30 EUR, kar znaša skupaj 1.759,55 EUR.

_Tožbene navedbe_

7. Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da je Organ za BPP nepravilno uporabil materialno pravo oziroma določilo drugega odstavka 12. člena OT, po katerem je stranka dolžna odvetniku storitev plačati po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Kot pojasnjuje, je v zadevi opr. št. P 110/2017 tožbo zaradi plačila 25.000,00 EUR vložil dne 18. 4. 2017, kar pomeni, da je za opravljene storitve do dne 6. 4. 2019, ko je bila spremenjena vrednost odvetniške točke, upravičen do priznanja osnove v višini 700 točk in ne zgolj 600 točk, kot meni to napačno Organ za BPP. Zaradi spremenjene vrednosti točke je namreč število točk za storitve, opravljene pred spremembo, nižje za več kot 14 % (prej 700 točk, sedaj 600 točk). Nagrado za storitve, opravljene pred dnem 6. 4. 2019, je zato Organ za BPP odmeril nepravilno. V dokaz pravilnosti svojega stališča se tožnik sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1645/2019 z dne 27. 11. 2019, iz katerega po njegovem mnenju izhaja, da mora sodišče odvetniku za storitve, opravljene do dne 6. 4. 2019, ko je bila spremenjena vrednost točke, in je število točk vplivalo na opravljeno storitev, saj je izhodišče za opravljeno storitev nižje za več kot 10 %, priznati stroške po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil (pri sporni vrednosti 25.000,00 EUR torej 700 točk), pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila (0,60 EUR).

8. Organ za BPP je po mnenju tožnika nepravilno uporabil materialno pravo in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter s tem bistveno kršil določbe postopka tudi s tem, ko je zavrnil plačilo priglašenih 5.600 točk iz naslova nagrade za osem pripravljalnih vlog, katerih vsebino tožnik v tožbi podrobneje povzema. Kot navaja, je v tretji pripravljalni vlogi z dne 2. 3. 2018 obrazloženo odgovarjal na navedbe toženke v zvezi z navedbami iz njene prve pripravljalne vloge ter se opredelil do dokaza s fotografijami. V četrti pripravljalni vlogi z dne 3. 4. 2018 je na petih straneh obširno obrazložil dejansko stanje zadeve ter pojasnil, na podlagi katerih finančnih sredstev se je vršila gradnja stanovanjske hiše, utemeljeno pa je tudi odgovarjal na navedbe toženke glede gradnje in na njene navedbe glede prejetega darila. V peti pripravljalni vlogi z dne 4. 6. 2018 je na štirih straneh obširno obrazložil višino denarnih sredstev, uporabljenih za gradnjo, pojasnil pa je tudi vir teh sredstev in druge okoliščine glede življenja pravdnih strank, ki so vplivale na odločitev. V šesti pripravljalni vlogi z dne 3. 9. 2018 je na štirih straneh obrazložil finančne vire in lastništvo osebnih avtomobilov. V sedmi pripravljalni vlogi z dne 13. 11. 2018 je odgovoril na prejeto pripravljalno vlogo toženke in podal ugovor prekluzije. V osmi pripravljalni vlogi z dne 6. 3. 2019 je izpostavil pomembna vprašanja in neresnice, ki jih je toženka navajala v pravdnem postopku. V deveti pripravljalni vlogi z dne 28. 3. 2019 je ponovno uveljavljal pomemben ugovor prekluzije, opredelil pa se je tudi do navedb toženke iz njene pripravljalne vloge z dne 25. 3. 2019. V deseti pripravljalni vlogi z dne 18. 2. 2020 se je na podlagi poziva Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 13. 2. 2020 izjavil o vsebini mnenja izvedenca gradbene stroke, ki ga je delno sprejel, v delu, v katerem mnenja ni sprejel, pa je za to obrazloženo navedel razloge. Po mnenju tožnika so bile navedene pripravljalne vloge za postopek potrebne, ustrezajo pa tudi standardu obrazloženosti, zaradi česar bi mu moral Organ za BPP zanje v skladu s tarifno številko 19 OT priznati nagrado. Ker v obrazložitvi izpodbijanega sklepa Organ za BPP za vsako od navedenih pripravljalnih vlog ni posebej navedel, zakaj meni, da posamezna vloga ne ustreza določbam OT, izpodbijani sklep po mnenju tožnika ni ustrezno obrazložen.

9. Neutemeljeno tožniku po njegovem stališču tudi ni bila priznana nagrada za zastopanje stranke dne 6. 7. 2017 v postopku mediacije po tarifni številki 4 OT ter nagrada za zastopanje stranke na ogledu nepremičnine dne 27. 1. 2020 po tarifni številki 20/4 OT. V dokaz svojih navedb tožnik prilaga vabilo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. pM 48/2017 z dne 20. 6. 2017 ter obvestilo izvedenca o ogledu nepremičnine z dne 20. 1. 2020. Tožnik v zvezi z navedenim pojasnjuje, da je bil dne 27. 1. 2020 opravljen ogled nepremičnine pravdnih strank, ki ga je opravil izvedenec C. C. Ker se tožnik ogleda ni mogel udeležiti, je sodišče dne 22. 1. 2020 obvestil, da ga bo na ogledu nadomeščal odvetnik D. D., kar izhaja iz obvestila z dne 22. 1. 2020. Da je bil pri ogledu tega dne prisoten drugi odvetnik kot substitut, je navedeno na str. 4 izvedeniškega mnenja z dne 7. 2. 2020, ki se nahaja v spisu Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. P 110/2017. 10. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, naj vpogleda v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. pM 48/2017 ter v spis opr. št. P 110/2017 ter v ostale listine, ki jih predlaga v dokaz svojih navedb v tožbi ter zasliši stranke, nato pa naj izpodbijani sklep odpravi in toženki naloži povračilo stroškov sodnega postopka skupaj z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Toženka in B. B. (upravičenka do brezplačne pravne pomoči) kot stranka z interesom na tožbo nista odgovorili.

_Nadaljnje navedbe tožnika_

12. V pripravljalni vlogi, vloženi dne 12. 4. 2023, tožnik sodišču sporoča, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti dne 6. 4. 2023 v zadevi opr. št. P 110/2017 izdalo sklep o stroških v pravdnem postopku, v katerem je tožnici, zastopani po odvetniku (tožniku v postopku upravnega spora), priznalo 700 točk osnove za opravljene odvetniške storitve, priznalo pa je tudi strošek tretje in desete pripravljalne vloge ter nagrado za zastopanje na ogledu dne 27. 1. 2020. _Sodna presoja_ **K točki I izreka:**

13. Tožba je utemeljena.

14. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo št. Bpp 187/2017-2 z dne 6. 4. 2017 Okrožnega sodišča v Murski Soboti določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči B. B., in sicer za vložitev tožbe zoper E. E. in F. F. zaradi povrnitve vlaganj upravičenke do brezplačne pravne pomoči v njuno nepremičnino in za zastopanje v tem postopku pred sodiščem prve stopnje. Tožnik je upravičenko v navedenem pravdnem postopku tudi zastopal in stroškovnik pravočasno vložil, Organ za BPP pa je predloženemu stroškovniku sledil le delno in tožniku odmeril in priznal nagrado ob sklicevanju na 17. člen ZOdv in določbe OT.

15. Med strankama je tako sporno vprašanje pravilnosti odmere nagrade tožniku, upoštevaje ugotovljeno vrednost obravnavanega (spornega) predmeta po tarifni številki 18 OT, veljavni v času izdaje izpodbijane odločbe. Prav tako je sporna upravičenost tožnika do nagrade za posamezne pripravljalne vloge, vložene v pravdnem postopku, pa tudi obseg opravljenih odvetniških storitev.

16. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, ter v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

17. Po OT je vrednost odvetniške storitve določena s številom točk (prvi odstavek 4. člena OT). Če vrednost storitve ni določena s številom točk, jo določi odvetnik s številom točk glede na vrednost obravnavanega predmeta po lestvici iz tarifne številke 18 posebnega dela te tarife (drugi odstavek 4. člena OT). Odvetnik določi vrednost obravnavanega predmeta po višini, ki jo navede stranka oziroma drugi udeleženci postopka (tretji odstavek 4. člena OT).

18. Ceno storitve predstavlja po OT vsota točk za vsako posamezno storitev, pomnožena z vrednostjo točke (prvi odstavek 12. člena OT), pri čemer je stranka dolžna odvetniku plačati storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 12. člena OT). Izjemoma je stranka dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov (tretji odstavek 12. člena OT).

19. Po 1. točki tarifne številke 18 OT, ki je bila v veljavi tako v času nudenja odvetniških storitev kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, se je nagrada odvetniku za sestavo tožb v pravdnem postopku določala po tabeli od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta, ki ga je navedla stranka v postopku pred sodiščem. Tako določena osnova je bila ključna tudi za odmero drugih odvetniških stroškov v postopku, na primer stroškov sestave nadaljnjih obrazloženih pripravljalnih vlog med postopkom (tarifna številka 19 OT) ter stroškov zastopanja v postopku mediacije ter na narokih za glavno obravnavo, na ogledu ali pri delu izvedenca (tarifni številki 4 in 20 OT).

20. Po ugotovitvi sodišča je v času vložitve, tožbe dne 18. 4. 2018 v zadevi opr. št. P 110/2017, vrednost odvetniške točke po prvem odstavku 13. člena OT znašala 0,459 EUR, kar pomeni, da je vrednost storitve po 1. točki tarifne številke 18 OT glede na v tožbi opredeljeno denarno vrednost obravnavnega (spornega) predmeta (25.000,00 EUR), znašala 700 točk (25.000,00 EUR / 0,459 EUR oziroma 54.466 točk). Med pravdnim postopkom pa je bila na podlagi sprejetega Sklepa o spremembi vrednosti točke (Ur. l. RS, št. 22/19) v prvem odstavku 13. člena spremenjena tudi OT, ki je od dne 6. 4. 2019 dalje določala vrednost odvetniške točke v višini 0,60 EUR. Navedena sprememba vrednosti točke je imela vpliv na število točk za opravljeno storitev, ki bi bila glede na vrednost spornega predmeta v času odmere stroškov odvetniku nižja kot ob uvedbi postopka (ob uvedbi pravdnega postopka 700 točk, ob izdaji izpodbijanega sklepa 600 točk). Ker bi bilo ob upoštevanju višje vrednosti točke skupno število točk po ugotovitvi sodišča za opravljeno storitev nižje za več kot 10 % (razlika 100 točk vrednosti spornega predmeta po spremembi vrednosti točke predstavlja v primerjavi z vrednostjo spornega predmeta pred spremembo razliko v višini 14,28 %), bi Organ za BPP moral pri odmeri stroškov tožniku uporabiti določbo tretjega odstavka 12. člena OT, ki določa izjemo, ki jo morajo na predlog odvetnika upoštevati sodišča in drugi organi na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT. Zato bi moral Organ za BPP, kot na to pravilno opozarja tožnik, odvetniške stroške odmeriti upoštevaje vsoto točk po tarifi, veljavni ob uvedbi pravdnega postopka v višini 700 točk. Ker Organ za BPP omenjene izjeme pri odmeri nagrade odvetniku ni upošteval, kljub temu, da je njeno uporabo tožnik v stroškovniku izrecno uveljavljal, pri izdaji izpodbijanega sklepa materialno pravo ni bilo (pravilno) uporabljeno.

21. Tožnik ima tudi prav, ko meni, da bi Organ za BPP moral za vsako od osmih pripravljalnih vlog posebej, za katero mu nagrada z izpodbijanim sklepom ni bila priznana, konkretno in določno pojasniti, zakaj vloga glede na vsebino (to je glede na v njej zatrjevana dejstva in predlagane dokaze stranke) ne predstavlja obrazložene pripravljalne vloge, za katero je odvetniku po tarifni številki 19 OT mogoče priznati nagrado. Če je organ mnenja, da odvetnik do nagrade za posamezno vlogo ni upravičen, ker so v njej navedbe in predlagani dokazi, ki jih je stranka pred tem navedla oziroma predlagala že v kakšni drugi vlogi ali na naroku glavne obravnave, mora Organ za BPP to konkretno navesti in pojasniti. Enako velja za navedbe in dokaze v pripravljalni vlogi, za katere organ meni, da za odločitev v konkretni zadevi niso pomembni. Tudi takšno ugotovitev mora organ obrazložiti z navedbo konkretnih razlogov.

22. V tožbi tožnik za vsako od osmih pripravljalnih vlog posebej, za katero mu nagrada ni bila priznana, podaja kratko vsebino in poudarja njen pomen za obravnavo konkretne pravdne zadeve. Ker izpodbijani sklep v tem delu nima obrazložitve (organ za vse vloge skupaj na splošno ugotavlja zgolj to, da v njih odvetnik ni podal dodatnih obrazloženih pojasnil k navedbam nasprotne stranke), sodišče izpodbijanega sklepa v tem delu ne more preizkusiti in ugotoviti, ali tožniku za omenjenih osem pripravljalnih vlog glede na vsebino vsake od vlog posebej nagrada upravičeno ni bila priznana.

23. V tožbi tožnik zatrjuje, da bi mu Organ za BPP moral nagrado priznati tudi za zastopanje v postopku mediacije dne 6. 7. 2017 (po tarifni številki 4 OT) in za zastopanje na ogledu nepremičnine dne 27. 1. 2020 (po 4. točki tarifne številke 20 OT). Glede navedenega Organ za BPP v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja le, da iz pravdnega spisa v zadevi opr. št. P 110/2017, v katerega je vpogledal, ne izhaja, da bi bil navedenega dne opravljen narok za glavno obravnavo ali ogled. Ker tožnik v tožbi navedeni ugotoviti organa nasprotuje in v dokaz prilaga listinska dokazila (vabilo Službe za mediacijo Okrožnega sodišča v Murski Soboti na mediacijsko srečanje v zadevi opr. št. pM 48/2017 dne 6. 7. 2017; obvestilo izvedenca C. C. v zadevi opr. št. P 110/2017 o ogledu nepremičnine dne 27. 1. 2020; obvestilo tožnika Okrožnemu sodišču v Murski Soboti in substitucijsko pooblastilo, dano odvetniku D. D. za ogled nepremičnine dne 27. 1. 2020 ter izvedensko mnenje in cenitev nepremičnin izvedenca C. C.), ki jih tožnik v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni imel možnosti predložiti, in ki naj bi po njegovem mnenju izpodbijale ugotovitev Organa za BPP, da dne 6. 7. 2017 in dne 27. 1. 2020 v pravdni zadevi ni bilo opravljenega nobenega procesnega dejanja, je v tem delu ostalo dejansko stanje po ugotovitvi sodišča nepopolno ugotovljeno. Za priznanje stroškov odvetniku za zastopanje stranke v postopku mediacije bi Organ za BPP moral vpogledati v mediacijski spis opr. št. pM 48/2017. Da bi organ v postopku izdaje izpodbijanega sklepa vpogledal tudi v ta sodni spis, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno.

24. Izpodbijani sklep, ki ga deloma ni mogoče preizkusiti, nepravilno pa je tudi uporabljeno materialno pravo in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče odpravilo na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ter zadevo ob upoštevanju tretjega in četrtega odstavka istega člena ZUS-1 vrnilo Organu za BPP v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba v skladu z napotki sodišča ponovno ugotoviti dejansko stanje zadeve (obseg opravljenih odvetniških storitev, do katerih je upravičen tožnik) in odločitev podrobneje obrazložiti, pri odločanju pa je organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

25. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval udeleženec z nasprotnim interesom.

**K točki II izreka:**

26. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). V zadevi ni bil opravljen narok za glavno obravnavo in tožnik je tožbo v upravnem sporu vložil po odvetniku, zato je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22 % DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Toženka je te stroške dolžna tožniku povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

27. Obresti od zneska stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

28. Plačani znesek sodne takse bo tožniku, ki je v postopku uspel, vrnjen po uradni dolžnosti (prvi odstavek 37. člena Zakona o sodnih taksah).