Jedro

Ne glede na to, da je ocenjevanje strokovno opravilo, mora biti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ki določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V okvir te pravice sodi tudi pravica do ustrezno obrazložene odločitve, najpomembnejši del obrazložitve pa je tisti, ki se nanaša na razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, oziroma razloge, zaradi katerih zahtevku ni bilo ugodeno.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se obvestilo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 6316-15/2014-1907 z dne 4. 6. 2015 o prvi fazi izbora prijav predlogov raziskovalnih projektov za leto 2015 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnik je 17. 9. 2015 vložil tožbo zoper obvestilo Javne Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju Agencija) o prvi fazi izbora prijav predlogov raziskovalnih projektov za leto 2015. Iz navedenega obvestila izhaja, da je tožnikov predlog projekta uvrščen v kategorijo B ter, da se zavrne. Iz obrazložitve izhaja, da je v skladu z metodologijo tožnikova prijava projekta dosegla oceno 21,35, s čimer je izpolnjen pogoj minimalne ocene za uvrstitev v II. fazo Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2015 (v nadaljevanju Javni razpis). Vendar se ob upoštevanju določil 86. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik), da se pri oblikovanju predloga sklepa o uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov panel poleg navodila o delu, upošteva tudi kapaciteto področij, število neposredno uvrščenih predlogov projektov v II. fazo izbora prijav, določilo javnega razpisa glede okvirnega ohranjanja razmerij sredstev med posameznimi znanstvenimi vedami in zagotavljanja ustreznega deleža posameznih tipov projektov javnega razpisa, tožnikova prijava raziskovalnega projekta ni uvrstila v kategorijo A. 2. Tožnikov ugovor zoper navedeno obvestilo je Upravni odbor Agencije zavrnil. V obrazložitvi navaja, da predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav, niti ocena prijave, dana v postopku izbora s strani recenzentov. Predmet ugovora je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna napaka. Upravni odbor Agencije je pri odločanju o ugovoru ugotovil, da je bil postopek izbora projektov voden in izpeljan na podlagi in v skladu z določbami Pravilnika ter Metodologije ocenjevanja prijav za razpise. Evalvacija predloga projekta je bila izvedena v skladu z javnim razpisom. Strokovna telesa agencije, ki so evalvirala projekt, so samostojna in neodvisna v mejah svoje pristojnosti in kot taka odgovorna za pravilno obravnavo predloga projekta v postopku ocenjevanja in uvrstitve v drugo fazo ocenjevanja. Glede na navedeno je odločitev pravilna, tožnikov ugovor pa neutemeljen.

3. Tožnik navedeno odločitev izpodbija s tožbo in uveljavlja tožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču predlaga, da postopek odločanja prekine in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD) ter postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 28. člena Pravilnika in Metodologije ocenjevanja prijav za razpise. Predlaga, da sodišče izpodbijani upravni akt odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa tudi naloži, da tožniku povrne stroške postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru tožbo pojasnjuje, da je že v odgovoru na predlagano začasno odredbo podala tudi odgovor na tožbene navedbe in se nanj v celoti sklicuje. Popravlja zgolj navedbe v četrtem stavku zadnjega odstavka v odgovoru na predlagano začasno odredbo in sicer navaja: „Panel je glede na določeno skupno kvoto projektov ter ob upoštevanju zahteve po zagotavljanju deleža posameznih raziskovalnih projektov (2. točka javnega razpisa in metodologija) v drugo fazo uvrstil temeljni projekt, ki ga vodi mlajši raziskovalec in je v ocenjevanjem postopku dosegel oceno 21,85 (100.000,00 EUR) ter dva podoktorska projekta z ocenama 20,50 in 22,20 (vsak po 50.000,00 EUR), s čimer je bila skupna kvota projektov zapolnjena. ZSA je v skladu s 86. členom Pravilnika o postopkih dodatno uvrstil v drugo fazo še en projekt, katerega nosilec je mlajši raziskovalec, z oceno 21,70.“ Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba je utemeljena.

6. Postopek za izbor prejemnikov proračunskih sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost, podrobneje ureja Pravilnik (1. in 2. člen Pravilnika). V razpisu se določi, katere vrste projektov se lahko prijavi na razpis. V prijavi za prvo fazo prijavitelji navedejo, za katero vrsto projekta iz 75. člena Pravilnika kandidirajo (prvi odstavek 86. člena Pravilnika). Na podlagi ocen kratkih prijav (prijava za prvo fazo) panel ločeno za vsako vedo in za vsako področje in za interdisciplinarne raziskave z večinsko odločitvijo oblikuje predlog sklepa o uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov v drugo fazo izbora, pri čemer upošteva kapaciteto področij (količino zaključenih projektov in število prijavljenih projektov). Delovanje panela se uredi z navodilom, ki je akt poslovanja (drugi odstavek 86. člena Pravilnika). Rezultat panelne razprave je razvrstitev predlogov projektov po vrstah projektov znotraj posameznih znanstvenih področij. Člani panela posebej obravnavajo predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov bistveno razlikujeta, in se odloči ali povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta ali je ustrezna višja ali nižja ocena. Predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov razlikujeta za +/- 10 % od povprečja ocen, panel mora obravnavati. Tako odločitev mora panel pisno utemeljiti (tretji odstavek 86. člena Pravilnika).

7. Iz javnega razpisa izhaja, da so projekti uvrščeni v dve kategoriji in sicer v kategorijo A in kategorijo B. Projekti, uvrščeni v kategorijo A, se določijo iz projektov znotraj področja po padajočih ocenah B1 + B2 + B3 + B4 + B5. V kategorijo se uvrstijo tudi podoktorski projekti, pri katerih predlagatelj prijavlja projekt na drugi raziskovalni organizaciji, kot je podoktorand trenutno zaposlen. Projekti A kategorije še niso izbrani za financiranje. Pri izbiri projektov za kategorijo A pridejo v poštev samo tisti, ki imajo oceno B1 + B2 + B3 + B4 + B5 višjo od 15 (prag). Projekti uvrščeni v kategorijo B so projekti, ki niso bili uvrščeni v kategorijo A. Projekti kategorije B se zavrnejo. V kategorijo B se uvrstijo vsi projekti, ki imajo oceno B1 + B2 + B3 + B4 + B5 nižjo kot 15 in drugi projekti, ki niso uvrščeni v kategorijo A. 8. Iz izpodbijanega akta izhaja, da je tožena stranka ocenila, da je v skladu z metodologijo tožnikova prijava raziskovalnega projekta dosegla oceno 21,35. S tem je izpolnjen pogoj minimalne ocene za uvrstitev v II. fazo javnega razpisa. Ob upoštevanju določil 86. člena Pravilnika, da se pri oblikovanju predloga sklepa o uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov panel poleg navodila o delu, upošteva tudi kapaciteto področij, število neposredno uvrščenih predlogov projektov v II fazo izbora prijav, določilo javnega razpisa glede okvirnega ohranjanja razmerij sredstev med posameznimi znanstvenimi vedami in zagotavljanju ustreznega deleža posameznih tipov projektov javnega razpisa, se tožnikova prijava raziskovalnega projekta ni uvrstila v kategorijo A, zato jo je tožena stranka zavrnila.

9. Pri odločanju o ugovoru zoper obvestilo se Upravni odbor Agencije sklicuje na 28. člen Pravilnika. V zvezi s tem sodišče dodaja, da je tudi v 15. členu ZRRD določeno, da zoper odločitev agencije o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna, in ki jo na prvi stopnji sprejme direktor agencije, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. O ugovoru odloči upravni odbor agencije v 30 dneh po njegovem prejemu ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper odločitev upravnega odbora agencije ni pritožbe. Vendar po ustaljeni upravno-sodni praksi to ne pomeni, da akt o (ne)izbiri ne bi moral obvezno vsebovati vseh tistih sestavin, ki so potrebne, da se ga da preizkusiti. Res je sicer, da je samo ocenjevanje strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje, vendar pa je pri odločitvi vseeno treba upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazložene odločbe. Ne glede na to, da je ocenjevanje strokovno opravilo, mora biti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ki določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V okvir te pravice sodi tudi pravica do ustrezno obrazložene odločitve, najpomembnejši del obrazložitve pa je tisti, ki se nanaša na razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, oziroma razloge, zaradi katerih zahtevku ni bilo ugodeno. V obravnavani zadevi izpodbijani akt takšne vsebine ne vsebuje, zaradi česar njegov preizkus ni mogoč. Iz javnega razpisa izhaja, da se v kategorijo A uvrstijo samo tisti projekti, ki imajo oceno B1 + B2 + B3 + B4 + B5 višjo od 15 (prag). Iz obrazložitve izpodbijanega akta pa ne izhaja, zakaj se tožnikov projekt, ki je dobil skupno oceno 21,35 ni uvrstil v kategorijo A, niti zakaj je tožnikov predlog uvrščen v kategorijo B in zakaj je zavrnjen. Sodišče v tem delu izpodbijanega akta ne more preizkusiti (bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Tožena stranka pa te pomanjkljivosti ne more odpraviti s pojasnili v odgovoru na tožbo na začasno odredbo in v odgovoru na tožbo. Predmet presoje je zakonitost izpodbijanega akta, zato razlogov, ki jih tožena stranka ni navedla v izpodbijanem aktu, in jih navaja šele v odgovoru na začasno odredbo in tožbo, sodišče ne more upoštevati.

10. Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi kršitev pravil postopka, se sodišče do ostalih navedb tožnika v postopku ni opredeljevalo.

11. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).