Jedro

Ker je tožnica z odhodom v Nemčijo kršila izrecna navodila o minimalnih obveznostih do tožene stranke v času začasnega čakanja na delo (da brez odobritve toženke ne sme za dalj časa zapuščati toženki znanega bivališča), jo zadenejo posledice nezmožnosti vročitve poziva na delo, ki so se kazale v njenih izostankih.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za razveljavitev odločb tožene stranke z dne 1.12.1993 in z dne 25.1.1994, o prenehanju delovnega razmerja tožnice zaradi več kot 5 neupravičenih izostankov od 11.11.1993 dalje, zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja po tem datumu in vrnitev tožnice nazaj na delo ter povračilo stroškov postopka. Pri tem je štelo, da je tožena stranka tožnici od 11.11.1993 utemeljeno beležila neupravičene izostanke, ker je v času začasnega čakanja brez obvestila in soglasja tožene stranke za dalj časa odšla v Nemčijo, tako, da ji tožena stranka obvestila o pozivu na delo ni uspela vročiti, kasneje pa tožena stranka na odobritev koriščenja letnega dopusta ali odobritev neplačane odsotnosti tožnice ni bila dolžna pristati.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem poudarja, da ji je nadrejeni obratovodja za sporni čas predhodno v bistvu odobril odhod v Nemčijo, oz. se je lahko zanesla na njegovo zagotovilo, da je do konca koledarskega leta pri toženki ne bodo potrebovali. Tudi sicer v mesecu novembru 1993 dela ni mogla nastopiti, ker je bila v Nemčiji operirana.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi izvedlo potrebne dokaze in na podlagi ocene izvedenih dokazov prišlo do pravilnega zaključka o zakonitosti izpodbijanih odločb o prenehanju tožničinega delovnega razmerja. Pri tem sodišče hkrati ni zagrešilo procesnih napak, zaradi katerih bi lahko bila izpodbijana sodba nezakonita.

Pritožbeno sodišče poudarja, da je tožnica z nenajavljenim odhodom v Nemčijo izrecno kršila določbo sklepa o začasnem čakanju na delo z dne 16.7.1993, da mora biti v času čakanja doma, oz. na dosegljivem naslovu zaradi nujnih pozivov na delo, oz. da je lahko odsotna iz dosegljivega naslova le po predhodnem dogovoru z nadrejenim. Ni izkazano, da bi se tožnica z nadrejenim dogovorila za odhod v Nemčijo, niti ni izkazano, da bi ji bilo za sporno obdobje odobreno koriščenje letnega dopusta ali druga odsotnost. Ker je tožnica z odhodom v Nemčijo kršila izrecna navodila o minimalnih obveznostih do tožene stranke v času začasnega čakanja na delo, jo zadenejo posledice nemožnosti vročitve poziva na delo z dne 9.11.1993, ki so se kazale v njenih izostankih od 11.11.1993 dalje. Navedb o upravičenosti teh izostankov in tožničinih trditev, da je bila v Nemčiji operirana, ni bilo mogoče upoštevati, saj bi te izostanke lahko opravičila le s predložitvijo potrdila pristojnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni.

Ker pritožbeni razlogi v tej zadevi niso bili podani, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.