Jedro

Tožnik tekom postopka niti ni zatrjeval, niti dokazoval, da je primere višje sile pravočasno sporočil agenciji. Samo s tem, da je dne 4.7.2006 svojo vlogo samovoljno dopolnil z uradnim zaznamkom, v katerem je navedel, da je pomladi njegova koruza zaradi obilnega deževja in poplav propadla in so zato posejali oves in nekaj zelenjave, ne da bi navedel razloge, zakaj tega dejstva ni mogel sporočiti prej oziroma navedel, zakaj je treba njegovo vlogo šteti za pravočasno in ne da bi o tem predložil ustrezne dokaze oz. navedel, zakaj jih ni predložil, tudi po presoji sodišča ni zadostil pogoju iz 1. odstavka 33. člena Uredbe, po katerem bi lahko obdržal pravico do pomoči zaradi višje sile.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z 2. točko odločbe drugostopnega organa, št. 33100-502/2007/11 z dne 6. 1. 2008 je bilo odločeno, da se druga točka odločbe Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 321-22-61280-2006/34 z dne 20. 5. 2008 odpravi, s 3. točko odločbe drugostopnega organa je bilo odločeno, da je tožnik upravičen do neposrednih plačil na površino za silažno koruzo na površini 0,24 ha v višini 75,4344 EUR, na površino za koruzo za zrnje v površini 0,09 ha v višini 28,2879 EUR, na površino za ječmen na površini 0,08 ha v višini 25,1448 EUR ter do izravnalnih plačil OMD- druga območja na površini 0,2 ha v višini 13,90 EUR, v skupnem znesku 142,7671 EUR, z izpodbijano 4. točko odločbe drugostopnega organa pa, da se plačila na površino iz 3. točke te odločbe znižajo za 2 % zaradi kršitev predpisanih zahtev ravnanja dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju, z izpodbijano 6. točko pa, da se zavrne med drugim tudi zahtevek za neposredno plačilo na površino za koruzo za zrnje za 1,14 ha. Iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da je pri pregledu ene izmed njivskih površin kontrolorka ugotovila, da se posejana površina kmetijske rastline ne sklada z zahtevkom za kmetijsko rastlino na subvencijski vlogi. Na območje 1,14 ha, na katerem naj bi bila posejana koruza za zrnje, je bil posejan oves (1,14 ha) in ostala kultura (0,03 ha). Po navedbah tožnika je bila na navedenem območju sprva posejana koruza za zrnje, vendar je zaradi hudih poplav v zelo zgodnjem razvojnem stadiju le ta popolnoma propadla (utonila), zato je tožnik površino še enkrat obdelal in nanjo posejal oves in nekaj malega zelenjave. O tem je tožnik prvostopenjski organ obvestil 4. julija 2006. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (Uradni list RS, št. 9/2006, 76/2006 in 83/2006, v nadaljevanju Uredba) v svojem 33. členu govori o višji sili in izrednih okoliščinah. V 1. odstavku navedenega člena je tako med drugim določeno, da če zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, določenih v 40. členu Uredbe 178/2003/ES nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi z zahtevki za pomoč na površino, obdrži pravico do pomoči, če v desetih dneh od datuma, ko to lahko stori, primere višje sile in izrednih okoliščin pisno sporoči agenciji in priloži ustrezna dokazila. Ker je bila po ugotovitvah upravnih organov na Ljubljanskem barju visoka voda sredi meseca maja, ki je uničila posevke koruze tam, kjer je obstala več kot štiri dni, tožnik pa je prvostopni organ o tem dogodku obvestil šele 4. julija 2006, torej po roku, določenem v 1. odstavku 33. člena Uredbe, je bilo potrebno njegov zahtevek za neposredno plačilo na površino za koruzo za zrnje na površini 1,14 ha zavrniti. Po določbi 6. člena Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 21/05 in 114/05) kontrolo izpolnjevanja zahtev iz prilog 1 in 2 izvaja agencija pri najmanj 1 % zavezancev iz 3. člena te Uredbe na način, določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Agencija pri izvajanju kontrole upošteva tudi ugotovljene nepravilnosti, ki jih posredujejo drugi organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem predpisov iz priloge 1 (1. odstavek navedenega člena). V 2. odstavku isti člen določa, da če agencija pri kontroli iz prejšnjega odstavka ugotovi kršitve, upošteva seštevek ocen kršitev iz prilog 1 in 2 ter določi odstotek znižanja neposrednega plačila. Stopnja kršitve je določena z ocenami 5, 10, 50 ali 100 za posamezno kršitev, pri čemer ocena 5 pomeni najnižjo in 100 najvišjo težo kršitve. Celotni znesek neposrednih plačil se, kot določa 3. odstavek, zniža za 1 % če je vsota ocen znotraj enega standarda manjša ali enaka 99. Če je vsota ocen znotraj enega standarda enaka 100 ali večja, se znesek neposrednih plačil zniža za 3 %. Standardi so določeni v prilogah 1 in 2. Iz zapisnika o kontroli na kraju samem št. 061280 z dne 17. 8. 2006 je razvidno, da je bilo v okviru standarda nitrat ugotovljeno, da že po vizualni oceni skladiščni prostori niso izdelani v skladu s predpisi. V okviru standarda podzemne vode pa je bilo ugotovljeno, da na kmetijskem gospodarstvu z odpadki ne ravnajo pravilno. Glede na navedene zapisniške ugotovitve znotraj standardov nitrati in podzemne vode, katere so bile s strani tožnika tudi podpisane, je bilo potrebno izplačilo znižati za 2 %. Vsota ocen kršitev znotraj standarda nitrati (10 točk) in podzemne vode (50 točk) namreč skladno s 6. členom pri prilogah 1 in 2 navedene Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju znaša 2 %.

Tožnik v tožbi navaja, da ne vidi razloga, zakaj bi bilo v vsakem primeru potrebno upoštevati desetdnevni zakonski rok za prijavo škode po naravni nesreči. Ta rok je namreč znatno prekratek za dejansko cenitev škode. V desetih dneh je namreč povsem nemogoče ugotoviti, ali bo pridelek propadel ali ne, poleg tega pa je pomembna tudi količina propadlega pridelka, ki mora biti tako velika, da opravičuje strošek zamenjave kulture (ponovno oranje, branjenje, sajenje, gnojenje,...). Zato prosi, da se mu odobri popolno izplačilo podpore silažne koruze za 1,14 ha površin. Ne strinja pa se tudi z ugotovitvijo kontrolorke na kontrolnem ogledu kmetije, ki ugotavlja, da so skladiščni prostori za organska gnojila premajhni in iz neprimernih materialov. Skladiščni prostori za organska gnojila so namreč izdelani po standardih in merah, ki jih za takšno število živali predpisuje Evropska unija. Prav tako iz njihovih skladiščnih prostorov ne odteka odpadna voda, kot je napisala kontrolorka. Le ta ga je v podpis zapisnika prisilila z besedami, da če ne podpiše zapisnika, ne bo prejel nobenih neposrednih izplačil in tudi ne bo imel nobene možnosti ugovora na odločbo. Ne strinja pa se tudi s kontrolorkino ugotovitvijo o neprimernem ravnanju z odpadki. Navaja, da ugovora na zapisnik glede tega ni mogel podati, ker je kontrolorka v zapisniku zapisala, da se z odpadki ravna v skladu s predpisi, nato pa brez njegove vednosti zapisnik popravila in mu poslala le kopijo navedenega zapisnika. Opozarja tudi na kontradiktorne ugotovitve kontrolorke v zapisniku.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi drugostopne odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da tožnik ob kontrolnem pregledu kontrolorke dne 17.8.2006 na površini 1,14 ha ni imel posejane prijavljene koruze za zrnje, pač pa oves in ostale kulture, zaradi česar je bil v tem delu zavrnjen njegov zahtevek za neposredno plačilo. V postopku se sklicuje na višjo silo, in sicer na poplave, do katerih naj bi prišlo pomladi, zaradi česar naj bi že posejana koruza zgnila, zato je tožnik posejal oves in še nekaj zelenjave. Določba 1. odstavka 33. člena Uredbe med drugim določa, da če zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, določenih v 40. členu Uredbe 1782/2003/ES, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi z zahtevki za pomoč na površino, obdrži pravico do pomoči, če v desetih dneh od datuma, ko to lahko stori, primere višje sile in izrednih okoliščin pisno sporoči agenciji in priloži ustrezna dokazila. Tožnik tekom postopka niti ni zatrjeval, niti dokazoval, da je primere višje sile pravočasno sporočil agenciji. Samo s tem, da je dne 4.7.2006 svojo vlogo samovoljno dopolnil z uradnim zaznamkom, v katerem je navedel, da je pomladi njegova koruza zaradi obilnega deževja in poplav propadla in so zato posejali oves in nekaj zelenjave, ne da bi navedel razloge, zakaj tega dejstva ni mogel sporočiti prej oz. navedel, zakaj je treba njegovo vlogo šteti za pravočasno in ne da bi o tem predložil ustrezne dokaze oz. navedel, zakaj jih ni predložil, tudi po presoji sodišča ni zadostil pogoju iz 1. odstavka 33. člena Uredbe, po katerem bi lahko obdržal pravico do pomoči zaradi višje sile. Iz neprerekanih ugotovitev upravnih organov je namreč razvidno, da je na predmetnem območju prišlo do visoke vode sredi meseca maja. Glede na to, da Uredba v citiranem členu določa vlagatelju rok za pisno sporočilo o višji sili in predložitev dokazov deset dni od datuma, ko to lahko stori, ta rok po presoji sodišča tudi ni nerealen, kot v tožbi zatrjuje tožnik, saj lahko vlagatelj v vsakem posameznem primeru utemelji, zakaj je treba njegovo vlogo šteti za pravočasno.

Prav tako pa so neutemeljene tudi ostale tožnikove tožbene navedbe. Tožnik navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo kontrolorke na kontrolnem pregledu, da skladiščni prostori niso izdelani v skladu s predpisi. Ker pa iz 9. strani zapisnika kontrolorke nedvomno izhaja, da po njeni vizualni oceni skladiščni prostori niso izdelani v skladu s predpisi, s čemer je bil tožnik seznanjen, saj je zapisnik lastnoročno podpisal, (ne glede na to, iz kakšnih vzgibov je tožnik zapisnik podpisal), bi lahko na ta del zapisnika podal pripombo, če se z njim ni strinjal, tako kot je podal pripombe tudi na 14. strani zapisnika glede gnojišča. S tem ugovorom zato ne more uspeti. Tožnikova navedba, da je kontrolorka glede neprimernega ravnanja z odpadki v zapisnik sprva zapisala, da se z odpadki ravna pravilno, nato pa naj bi zapisnik popravila in tožniku poslala kopijo popravljenega, pa so protispisne, saj iz originalnega zapisnika, strani 9, ki jo je tožnik podpisal, ne izhaja, da bi bilo pri rubriki Standard podzemne vode, pravilno ravnanje z odpadki, karkoli popravljeno ali prečrtano, iz zapisnika izhaja le ugotovitev kontrolorke, da na kmetijskem gospodarstvu ne ravnajo pravilno z odpadki.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.