Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cpg 722/2010

ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CPG.722.2010 Gospodarski oddelek

nepristop tožeče stranke na poznejši narok za glavno obravnavo domneva umika tožbe ponovno odprtje obravnave ustavna odločba opustitev sodelovalne dolžnosti tožeče stranke pravica do sodnega varstva
Višje sodišče v Ljubljani
24. junij 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sankcija, ki je predpisana v 4. odstavku 282. člena ZPP za nepristop tožeče stranke na poznejši narok, ima za posledico le neizpodbojno domnevo o umiku tožbe. Posledično pa to pomeni, da sodišče meritorno ne bo odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke, razen če temu nasprotuje tožena stranka. Opustitev sodelovalne dolžnosti tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo ima zato za posledico, da prepusti toženi stranki iniciativo o tem, ali bo sodišče sploh meritorno odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožeča stranka in prvotožena stranka sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek v posledici nepristopa tožeče stranke na narok za glavno obravnavo dne 11. 03. 2010. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov prvotožene stranke v znesku 2.335,44 EUR in drugotožene stranke v znesku 1.234,51 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep je v pritožbenem roku vložila pritožbo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi oz. podrejeno temu tako, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o ustavitvi postopka utemeljilo na dejanskih predpostavkah iz 4. odstavka 282. člena ZPP, iz katerih je šteti, da je tožeča stranka umaknila tožbo. Tožeča stranka te dejanske predpostavke (nepristop tožeče stranke na narok za glavno obravnavo) s pritožbo niti ne izpodbija, prav tako pa ne zatrjuje, da bi na strani tožeče stranke obstajal opravičljiv razlog za nepristop na narok, ki bi izključeval procesne sankcije iz 4. odstavka 282. člena ZPP (6. odstavek 282. člena ZPP). Iz v spis priloženega obrazca vabila stranki za narok za glavno obravnavo (priloženo k odredbi na list. št. 87) je razvidno, da je bila tožeča stranka skladno s 7. odstavkom 282. člena ZPP opozorjena na posledice nepristopa na narok za glavno obravnavo.

S pritožbenimi navedbami, s katerimi se tožeča stranka sklicuje, da je bilo dejansko stanje dovolj razjasnjeno že na zaključeni glavni obravnavi dne 11. 02. 2010 in da sodišče ni imelo razloga za ponovno odprtje glavne obravnave, tožeča stranka dejansko izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 15. 02. 2010, s katerim je glavno obravnavo, ki je bila zaključena dne 11. 02. 2010, ponovno odprlo. V tem delu gre za sklep procesnega vodstva, ki je v domeni sodišča, zoper katerega ni dopustna posebna pritožba (4. odstavek 298. člena ZPP). Pritožbeno sodišče se zato do teh pritožbenih navedb ni dolžno opredeljevati. Procesni učinek sklepa o ponovnem odprtju glavne obravnave iz 292. člena ZPP je v tem, da so stranke postopka seznanjene s tem, da bo sodišče glavno obravnavo nadaljevalo in jo zaključilo šele na naslednjem naroku za glavno obravnavo. Hkrati pa to pomeni za tožečo stranko tudi sodelovalno dolžnost na naslednjem naroku za glavno obravnavo, kot je predpisana v okviru 282. člena ZPP.

V tem delu je materialnopravno zmotno sklicevanje tožeče stranke v pritožbi na argumentacijo Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-164/09-13, s katero je razveljavilo 2. odstavek 282. člena ZPP. Ker ustavno sodišče z navedeno odločbo ni presojalo ustavnosti predpisanih procesnih sankcij v 4. odstavku 282. člena ZPP, bi bila ta argumentacija relevantna zgolj v smislu presoje, ali je predpisana sankcija za opustitev sodelovalne dolžnosti tožeče stranke v postopku nesorazmerna. Pozitiven odgovor na takšno vprašanje pa bi od sodišča terjal zgolj postopanje v smislu 1. odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču in začetek postopka pred Ustavnim sodiščem RS za oceno ustavnosti te zakonske določbe. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi v nasprotju s pritožbenimi trditvami takšne nesorazmernosti v predpisanih sankcijah ne vidi.

Predpisana sankcija v 2. odstavku 282. člena ZPP, ki jo je Ustavno sodišče RS razveljavilo s citirano odločbo U-I-164/09, je imela za posledico, da je sodišče izdalo zamudno sodbo, neupoštevaje pravočasno podan odgovor na tožene stranke. Sankcija, ki je predpisana v 4. odstavku 282. člena ZPP za nepristop tožeče stranke na poznejši narok, pa ima za posledico le neizpodbojno domnevo o umiku tožbe. Posledično pa to pomeni, da sodišče meritorno ne bo odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke, razen če temu nasprotuje tožena stranka. Opustitev sodelovalne dolžnosti tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo ima zato za posledico, da prepusti toženi stranki iniciativo o tem, ali bo sodišče sploh meritorno odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Predpisana sankcija domneve umika tožbe sama po sebi ne posega v samo materialnopravno upravičenje tožeče stranke (drugače kot v primeru zamudne sodbe po razveljavljenem 2. odstavku 282. člena ZPP). Načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka, ki ga mora zasledovati sodišče v postopku, pa ne odvezuje sodelovalne dolžnosti strank v postopku. Glede na predpisane procesne sankcije v 282. členu ZPP pa za tožečo stranko sodelovalna dolžnost pomeni, da bo sodišče o njenem tožbenem zahtevku, ki ga uveljavlja s tožbo, presojalo samo pod predpostavko njene udeležbe na vseh narokih za glavno obravnavo, ob njeni nenavzočnosti pa zgolj na zahtevo prisotne tožene stranke. Ob tem, ko pridejo te procesne sankcije v poštev samo, v kolikor ni izkazanih upravičenih razlogov za izostanek tožeče stranke (6. odstavek 282. člena ZPP), pritožbeno sodišče v tem ne vidi posega v ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

Upoštevaje navedene razloge, se tako izkaže, da je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju odsotnosti tožeče stranke z naroka za glavno obravnavo, za katero tožeča stranka niti v pritožbi ne zatrjuje upravičenega razloga, postopek pravilno ustavilo, skladno s 4. odstavkom 282. člena ZPP. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 154. člena in 1. odstavku 155. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP. Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče pa kot potrebnih pravdnih stroškov ni priznalo niti priglašenih stroškov prvotožene stranke za odgovor na pritožbo. Prvotožena stranka je v odgovoru na pritožbo odgovarjala na pritožbene navedbe, s katerimi je tožeča stranka izpodbijala odločitev o ustavitvi postopka. Ker ta odločitev ne spada med odločbe, naštete v 2. odstavku 366. člena ZPP, tudi priglašenih stroškov prvotožene stranke ni mogoče šteti za nujno potrebne stroške za pravdo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia