Jedro

Jedro

Zamuda roka za vložitev pritožbe zoper sklep in nato zamuda objektivnega roka za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje glede te pritožbe brez dvoma pomenita tako resno oviro za nadaljevanje postopka, da jo je treba šteti za utemeljen razlog za zavrnitev dodelitve BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Zamuda roka za vložitev pritožbe zoper sklep in nato zamuda objektivnega roka za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje glede te pritožbe brez dvoma pomenita tako resno oviro za nadaljevanje postopka, da jo je treba šteti za utemeljen razlog za zavrnitev dodelitve BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Obrazložitev

Dosedanji potek upravnega postopka in izpodbijana odločba

Dosedanji potek upravnega postopka in izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 31. 1. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski soboti P 70/2022 z dne 25. 1. 2024 (v nadaljevanju: Sklep).

1.Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 31. 1. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski soboti P 70/2022 z dne 25. 1. 2024 (v nadaljevanju: Sklep).

2.Toženka je o prošnji prosilca odločala v ponovnem postopku. Sklicujoč se na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je toženka ugotovila, da je tožnikova BPP po kriterijih 24. člena ZBPP nesmiselna oziroma neutemeljena, saj iz pojasnil Okrožnega sodišča v Murski Soboti v zadevi P 70/2022 izhaja, da se je rok za vložitev pritožbe zoper Sklep iztekel dne 15. 2. 2024. Na podlagi navedenega pristojni organ za BPP ugotavlja, da je potekel tudi rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v skladu s 117. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato bi bilo vlaganje predmetnega predloga nesmiselno oziroma neutemeljeno. Tako organ za BPP zaključi, da tožnik prosi za dodelitev BPP v zadevi, kjer odobritev BPP ne bi v ničemer prispevala k uresničevanju pravice do sodnega varstva, kar je namen brezplačne pravne pomoči. V posledici navedenega je organ za BPP odločil, da je prošnja tožnika neutemeljena oziroma v nasprotju s 1. členom ZBPP, zaradi česar jo je skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil.

2.Toženka je o prošnji prosilca odločala v ponovnem postopku. Sklicujoč se na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je toženka ugotovila, da je tožnikova BPP po kriterijih 24. člena ZBPP nesmiselna oziroma neutemeljena, saj iz pojasnil Okrožnega sodišča v Murski Soboti v zadevi P 70/2022 izhaja, da se je rok za vložitev pritožbe zoper Sklep iztekel dne 15. 2. 2024. Na podlagi navedenega pristojni organ za BPP ugotavlja, da je potekel tudi rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v skladu s 117. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato bi bilo vlaganje predmetnega predloga nesmiselno oziroma neutemeljeno. Tako organ za BPP zaključi, da tožnik prosi za dodelitev BPP v zadevi, kjer odobritev BPP ne bi v ničemer prispevala k uresničevanju pravice do sodnega varstva, kar je namen brezplačne pravne pomoči. V posledici navedenega je organ za BPP odločil, da je prošnja tožnika neutemeljena oziroma v nasprotju s 1. členom ZBPP, zaradi česar jo je skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3.Z ugotovitvami iz izpodbijane odločbe se tožnik ne strinja in vlaga tožbo iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi: 1. zmotne uporaba materialnega prava, 2. nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, 3. kršitve ustavnih pravic, 4. kršitve sodne prakse, 5. goljufije, 6. zlorabe oblasti in pristojnosti, 7. zlorabe instrumenta brezplačne pravne pomoči, 8. kršenja pravice do sodnega varstva, 9. kršenja pravice do enakopravne obravnave in 10. mučenja, trpinčenja in izsiljevanja hudo bolne, invalidne, socialno šibke osebe. Navaja, da je pravno neuka oseba in se iz zdravstvenih ter tudi strokovnih razlogov ni sposoben sam zagovarjati pred državnimi uradi in je popolnoma pravno nesposobna oseba.

3.Z ugotovitvami iz izpodbijane odločbe se tožnik ne strinja in vlaga tožbo iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi: 1. zmotne uporaba materialnega prava, 2. nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, 3. kršitve ustavnih pravic, 4. kršitve sodne prakse, 5. goljufije, 6. zlorabe oblasti in pristojnosti, 7. zlorabe instrumenta brezplačne pravne pomoči, 8. kršenja pravice do sodnega varstva, 9. kršenja pravice do enakopravne obravnave in 10. mučenja, trpinčenja in izsiljevanja hudo bolne, invalidne, socialno šibke osebe. Navaja, da je pravno neuka oseba in se iz zdravstvenih ter tudi strokovnih razlogov ni sposoben sam zagovarjati pred državnimi uradi in je popolnoma pravno nesposobna oseba.

4.V tožbi navaja, da je takoj po prejemu Sklepa vložil prošnjo za BPP v obliki posveta, vložitve pritožbe in zastopanja v pritožbenem postopku zoper Sklep. Ker je takratna tožnikova pooblaščenka prenehala opravljati svoje delo, je po nasvetu lastnice odvetniške pisarne, kjer je bila odvetnica zaposlena sam vložil laično pritožbo zaradi varovanja pritožbenega roka in varovanja pravice do sodnega varstva. Pritožbo je tako vložil pravočasno 14. 2. 2024. Višje sodišče v Mariboru je njegovo laično pritožbo brez vsebinske obravnave zavrglo 8. 8. 2024. Prvotna prošnja tožnika za priznanje pravice do BPP z dne 16. 2. 2024 je bila s strani toženke zavržena (pravilno zavrnjena op. sodišča) 3. 6. 2024. Zoper odločbo toženke z dne 3. 6. 2024 je sprožil upravni spor in uspel s sodbo Upravnega sodišča številka I U 1154/2024 z dne 23. 7. 2024. Tako je toženka za ponovno odločanje potrebovala skoraj šest mesecev, kar je skrajno nedopustno in nezakonito.

4.V tožbi navaja, da je takoj po prejemu Sklepa vložil prošnjo za BPP v obliki posveta, vložitve pritožbe in zastopanja v pritožbenem postopku zoper Sklep. Ker je takratna tožnikova pooblaščenka prenehala opravljati svoje delo, je po nasvetu lastnice odvetniške pisarne, kjer je bila odvetnica zaposlena sam vložil laično pritožbo zaradi varovanja pritožbenega roka in varovanja pravice do sodnega varstva. Pritožbo je tako vložil pravočasno 14. 2. 2024. Višje sodišče v Mariboru je njegovo laično pritožbo brez vsebinske obravnave zavrglo 8. 8. 2024. Prvotna prošnja tožnika za priznanje pravice do BPP z dne 16. 2. 2024 je bila s strani toženke zavržena (pravilno zavrnjena op. sodišča) 3. 6. 2024. Zoper odločbo toženke z dne 3. 6. 2024 je sprožil upravni spor in uspel s sodbo Upravnega sodišča številka I U 1154/2024 z dne 23. 7. 2024. Tako je toženka za ponovno odločanje potrebovala skoraj šest mesecev, kar je skrajno nedopustno in nezakonito.

5.V nadaljevanju tožnik pritrdi, da njegova pritožba ni bila dopolnjena, saj vse do 28. 1. 2025 ni prejel nove odločbe o dodelitvi BPP. Toženka tako ni ravnala skladno s sodbo Upravnega sodišča in zadevno ni odločala ponovno, kot ji je bilo to naloženo. S tem pa je zagrešila goljufijo, ki dokazuje njeno grobo zlorabo instrumenta BPP, koordinirano dogovarjanje med sodišči, vse z namenom popolnega uničenja in likvidacije tožnika.

6.Dne 21. 8. 2024 je ponovno vložil prošnjo za priznanje pravic do BPP, in sicer iz razloga vložitve predloga obnove - revizije sklepa Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 445/2024 z dne 8. 8. 2024. Toženka o tej prošnji še ni odločila. Meni, da ne drži, da je potekel rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je 21. 8. 2024 vložil prošnjo za dodelitev BPP ravno z namenom vložitve takšnega predloga. Postopek se vodi pod opravilno številko Bpp 2670/2024. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo tako vložen pravočasno. Tožbene ugovore tožnik zaključi z navedbo, da ima skladno s predmetno zakonodajo pravico postopek obnoviti, saj sodišče o zadevi še ni vsebinsko odločalo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, saj je dejstvo, da gre v odločbi za izredno hudo goljufijo ter izredno grobo zlorabo instrumenta BPP, podredno pa, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi.

5.V nadaljevanju tožnik pritrdi, da njegova pritožba ni bila dopolnjena, saj vse do 28. 1. 2025 ni prejel nove odločbe o dodelitvi BPP. Toženka tako ni ravnala skladno s sodbo Upravnega sodišča in zadevno ni odločala ponovno, kot ji je bilo to naloženo. S tem pa je zagrešila goljufijo, ki dokazuje njeno grobo zlorabo instrumenta BPP, koordinirano dogovarjanje med sodišči, vse z namenom popolnega uničenja in likvidacije tožnika.

7.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

6.Dne 21. 8. 2024 je ponovno vložil prošnjo za priznanje pravic do BPP, in sicer iz razloga vložitve predloga obnove - revizije sklepa Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 445/2024 z dne 8. 8. 2024. Toženka o tej prošnji še ni odločila. Meni, da ne drži, da je potekel rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je 21. 8. 2024 vložil prošnjo za dodelitev BPP ravno z namenom vložitve takšnega predloga. Postopek se vodi pod opravilno številko Bpp 2670/2024. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo tako vložen pravočasno. Tožbene ugovore tožnik zaključi z navedbo, da ima skladno s predmetno zakonodajo pravico postopek obnoviti, saj sodišče o zadevi še ni vsebinsko odločalo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, saj je dejstvo, da gre v odločbi za izredno hudo goljufijo ter izredno grobo zlorabo instrumenta BPP, podredno pa, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi.

K I. točki izreka

7.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

8.Tožba ni utemeljena.

K I. točki izreka

Materialno pravo

8.Tožba ni utemeljena.

9.Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva iz po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Ustava v 23. členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) v 6. členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je tudi večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.

Materialno pravo

ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.

9.Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva iz po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Ustava v 23. členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) v 6. členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je tudi večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.¹ ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.² Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.³ Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.⁴

Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.

10.Toženka se je v izpodbijani odločbi sklicevala na 24. člen ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tretji odstavek 24. člena ZBPP določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.

Ključno

10.Toženka se je v izpodbijani odločbi sklicevala na 24. člen ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tretji odstavek 24. člena ZBPP določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

11.Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kot npr. zamuda roka. Prav za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi, saj je toženka svojo odločitev oprla na ugotovitev, da je tožnik nedvomno zamudil rok za procesna dejanja, v zvezi s katerimi zaproša za BPP.

Ključno

O zamudi roka za pritožbo

11.Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kot npr. zamuda roka. Prav za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi, saj je toženka svojo odločitev oprla na ugotovitev, da je tožnik nedvomno zamudil rok za procesna dejanja, v zvezi s katerimi zaproša za BPP.

12.Iz prošnje za dodelitev BPP (upravni spis) izhaja, da je tožnik vložil prošnjo zaradi sestave in vložitve pritožbe zoper Sklep in zastopanja v pritožbenem postopku. Iz upravnega spisa Bpp 2476/2024 (C8 spisa) izhaja, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti ugotovilo, da se je rok za vložitev pritožbe zoper Sklep iztekel 15. 2. 2024. Iz upravnega spisa (C12-13) prav tako izhaja, da je Višje sodišče v Mariboru s sklepom I Cp 445/2024, 8. 8. 2024 pritožbo tožnika zavrglo. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, kateremu tožnik niti ne oporeka (celo nasprotno)⁵ , je tudi po oceni sodišča odobritev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep neutemeljena, saj se je rok za vložitev pritožbe zoper Sklep že iztekel.

O zamudi roka za pritožbo

12.Iz prošnje za dodelitev BPP (upravni spis) izhaja, da je tožnik vložil prošnjo zaradi sestave in vložitve pritožbe zoper Sklep in zastopanja v pritožbenem postopku. Iz upravnega spisa Bpp 2476/2024 (C8 spisa) izhaja, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti ugotovilo, da se je rok za vložitev pritožbe zoper Sklep iztekel 15. 2. 2024. Iz upravnega spisa (C12-13) prav tako izhaja, da je Višje sodišče v Mariboru s sklepom I Cp 445/2024, 8. 8. 2024 pritožbo tožnika zavrglo. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, kateremu tožnik niti ne oporeka (celo nasprotno), je tudi po oceni sodišča odobritev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep neutemeljena, saj se je rok za vložitev pritožbe zoper Sklep že iztekel.

Glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje

Glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje

13.Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. (prvi dostavek 116. člena ZPP). Predlog se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. (drugi odstavek 117. člena ZPP- subjektivni rok). Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. (tretji odstavek 117. člena ZPP- objektivni rok). Vrnitev v prejšnje stanje se ne dovoli, če je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. (118. člen ZPP)

13.Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. (prvi dostavek 116. člena ZPP). Predlog se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. (drugi odstavek 117. člena ZPP- subjektivni rok). Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. (tretji odstavek 117. člena ZPP- objektivni rok). Vrnitev v prejšnje stanje se ne dovoli, če je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. (118. člen ZPP)

14.Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da se je rok za vložitev pritožbe zoper Sklep iztekel 15. 2. 2024. Šestmesečni objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje se je v skladu z tretjim odstavkom 117. člena ZPP tožniku iztekel (najkasneje) dne 16. 9. 2024⁶ ; to pa pomeni, da je tožnik rok za vložitev zahteve za vrnitev prejšnje stanje zamudil, tako da očitno ne bi mogel uspeti ne s to z zahtevo ne s pritožbo zoper Sklep.

14.Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da se je rok za vložitev pritožbe zoper Sklep iztekel 15. 2. 2024. Šestmesečni objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje se je v skladu z tretjim odstavkom 117. člena ZPP tožniku iztekel (najkasneje) dne 16. 9. 2024; to pa pomeni, da je tožnik rok za vložitev zahteve za vrnitev prejšnje stanje zamudil, tako da očitno ne bi mogel uspeti ne s to z zahtevo ne s pritožbo zoper Sklep.

15.Sodišče ob tem poudarja, da v skladu z 118. členom ZPP v primeru, da je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli. Če tega pravila ne bi bilo, bi stranka v bistvu lahko s kumulacijo predlogov za vrnitev v prejšnje stanje v celoti izničila roke iz 117. člena ZPP, zato omenjeno pravilo velja glede zamude roka, tako subjektivnega ali objektivnega. Na podlagi navedenega tako ne drži navedba tožnika, da bo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje vsekakor vložen pravočasno. Ob tem sodišče še poudarja, da v tem postopku ne presoja novo vloženega predloga za dodelitev BPP.

15.Sodišče ob tem poudarja, da v skladu z 118. členom ZPP v primeru, da je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli. Če tega pravila ne bi bilo, bi stranka v bistvu lahko s kumulacijo predlogov za vrnitev v prejšnje stanje v celoti izničila roke iz 117. člena ZPP, zato omenjeno pravilo velja glede zamude roka, tako subjektivnega ali objektivnega. Na podlagi navedenega tako ne drži navedba tožnika, da bo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje vsekakor vložen pravočasno. Ob tem sodišče še poudarja, da v tem postopku ne presoja novo vloženega predloga za dodelitev BPP.

Sklepno

Sklepno

16.Tudi po presoji sodišča zamuda roka za vložitev pritožbe zoper Sklep in nato zamuda objektivnega roka za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje glede te pritožbe brez dvoma pomenita tako resno oviro za nadaljevanje postopka, da jo je treba šteti za utemeljen razlog za zavrnitev dodelitve BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

16.Tudi po presoji sodišča zamuda roka za vložitev pritožbe zoper Sklep in nato zamuda objektivnega roka za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje glede te pritožbe brez dvoma pomenita tako resno oviro za nadaljevanje postopka, da jo je treba šteti za utemeljen razlog za zavrnitev dodelitve BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

17.Toženka je svoje ugotovitve, na katere je oprla odločitev, utemeljila s konkretnimi podatki o zadevi, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP, in podrobnim povzetkom zakonske ureditve, s katero so predpisani zamujeni roki ter posledice te zamude. Sodišče zato ugotavlja, da je izpodbijana odločba obrazložena ustrezno in v skladu z zakonom. Tožnik po drugi strani ne navaja prav nobenega razloga, iz katerega bi bilo mogoče sklepati o nepravilnosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe, temveč le nekaj povsem splošnih trditev o pomenu dodelitve BPP za njegov položaj, ter nekaj navedb o postopku dodelitve BPP, ki je še v teku in ki še ni zaključen, zato teh trditev pri odločanju v tem upravnem postopku sodišče ne more upoštevati.

17.Toženka je svoje ugotovitve, na katere je oprla odločitev, utemeljila s konkretnimi podatki o zadevi, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP, in podrobnim povzetkom zakonske ureditve, s katero so predpisani zamujeni roki ter posledice te zamude. Sodišče zato ugotavlja, da je izpodbijana odločba obrazložena ustrezno in v skladu z zakonom. Tožnik po drugi strani ne navaja prav nobenega razloga, iz katerega bi bilo mogoče sklepati o nepravilnosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe, temveč le nekaj povsem splošnih trditev o pomenu dodelitve BPP za njegov položaj, ter nekaj navedb o postopku dodelitve BPP, ki je še v teku in ki še ni zaključen, zato teh trditev pri odločanju v tem upravnem postopku sodišče ne more upoštevati.

18.Sodišče še poudarja, da v tem postopku ne more presojati navedb tožnika o goljufivem namenu toženke, o grobi zlorabi instrumenta BPP in o koordiniranem dogovarjanju med sodišči z namenom popolnega uničenja in likvidacije tožnika ter navedb o prirejanju, ponarejanju, goljufanju in grobi zlorabi oblasti toženke z namenom prikritja hudih kaznivih dejanj državnih institucij in tam zaposlenih uradnikov. Za presojo podanih navedb so pristojni drugi organi. Trajanje postopka pred organom BPP, glede na gornje ugotovitve sodišča na odločitev v obravnavani zadevi ne more vplivati. Sodišče zato nima nobene podlage, da bi dvomilo v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe oziroma da bi se spustilo v njeno vsebinsko presojo.

18.Sodišče še poudarja, da v tem postopku ne more presojati navedb tožnika o goljufivem namenu toženke, o grobi zlorabi instrumenta BPP in o koordiniranem dogovarjanju med sodišči z namenom popolnega uničenja in likvidacije tožnika ter navedb o prirejanju, ponarejanju, goljufanju in grobi zlorabi oblasti toženke z namenom prikritja hudih kaznivih dejanj državnih institucij in tam zaposlenih uradnikov. Za presojo podanih navedb so pristojni drugi organi. Trajanje postopka pred organom BPP, glede na gornje ugotovitve sodišča na odločitev v obravnavani zadevi ne more vplivati. Sodišče zato nima nobene podlage, da bi dvomilo v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe oziroma da bi se spustilo v njeno vsebinsko presojo.

19.Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

19.Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Odločanje brez izvedbe glavne obravnave

Odločanje brez izvedbe glavne obravnave

20.Glavna obravnava ni potrebna, če se na primer postopek nanaša izključno na pravna vprašanja ali kadar ni vprašanj kredibilnosti ali izpodbijanja dejstev, ki zahtevajo ustno obravnavo, in sodišče lahko pošteno in razumno odloči na podlagi trditev strank in drugih pisnih dokumentov.⁷

20.Glavna obravnava ni potrebna, če se na primer postopek nanaša izključno na pravna vprašanja ali kadar ni vprašanj kredibilnosti ali izpodbijanja dejstev, ki zahtevajo ustno obravnavo, in sodišče lahko pošteno in razumno odloči na podlagi trditev strank in drugih pisnih dokumentov.

21.Tožnik je tožbi predložil listinske dokaze (poziv na odpravo pomanjkljivosti BPP številka 2670/2024; ki se ne nanaša na predmetno zadevo, mnenje upravne enote Hrastnik in sklep Višjega sodišča v Mariboru, številka I Cp 445/2024), ne da bi izpostavil dejstva, ki so po njegovem mnenju sporna.

22.V skladu z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1 se morajo dokazi, ki so bili izvedeni v upravnem postopku, na glavni obravnavi izvesti, če novo izvedeni dokazi ali druga dejstva kažejo na to, da jih je treba drugače presoditi, kot jih je presodil organ, ki je izdal izpodbijani upravni akt. Vsebinska analiza tožbenih trditev pokaže, da tožnik v resnici ne uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, temveč zmotno uporabo materialnega prava. Pri vprašanju, ali je rok za pritožbo zoper Sklep in objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev prejšnje stanje že potekel ne gre za to, ali je bilo pravilno ugotovljeno neko dejstvo iz resničnega življenja, ampak za to, ali ugotovljeno dejstvo ustreza abstraktnemu pravnemu pojmu iz pravne norme. To pa je pravno in ne dejansko vprašanje. Pristojnost sodišča v zadevi se zato omejuje le na nadzor nad pravilnostjo dela toženke, ne pa na vnovično neposredno preskušanje dejanske podlage spora. Glede na navedeno je odločilo, da glavne obravnave ne bo opravilo (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.

2Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.

3Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88.

4Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.

5Potrdi, da je Sklep prejel, na tretji strani tožbe navede, da njegova pritožba z dne 16. 2. 2024 ni bila dopolnjena.

6Sodišče je pri presoji upoštevalo 83. člen Zakona o sodiščih po katerem sodišča v času od 15. julija do 15. avgusta poslujejo v omejenem obsegu (poletno poslovanje)(prvi odstavek). V času poletnega poslovanja lahko sodišča odločajo tudi v zadevah, ki niso nujne v skladu s prejšnjim odstavkom (nenujne zadeve). V teh zadevah procesni roki ne tečejo, sodišče pa lahko razpiše narok le, če s tem soglašajo vse stranke. Če je sodno pisanje v nenujni zadevi vročeno v času poletnega poslovanja, začne procesni rok teči prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju. (tretji odstavek).

7Odločba Up-360/16 z dne 18. 6. 2020, 11.-15. točka obrazložitve.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.