Jedro

Da je v pobot uveljavljani znesek nepravilen zaradi napačnega izračuna obresti, je tožeča stranka prvič zatrdila šele v pritožbi. Po določilih 337. člena ZPP gre za neupoštevne pritožbene novote, saj tožeča stranke ne opraviči, zakaj napačnega izračuna obresti ni uveljavljala tekom postopka na prvi stopnji.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 829,60 EUR nadomesti z zneskom 670,84 EUR, znesek 33,79 EUR pa se nadomesti z zneskom 192,55 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, to je v točki IV. izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženec je dolžan tožnici povrniti 189,82 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v točki I. izreka ugotovilo obstoj terjatve tožnice do višine 1.482,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2012 dalje; v točki II. izreka ugotovilo obstoj terjatve toženca v višini 829,60 EUR; v točki III. izreka pa po medsebojnem pobotanju ugotovljenih terjatev in ob upoštevanju delne izpolnitve v višini 619,34 EUR naložilo tožencu plačilo v znesku 33,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2012 dalje do plačila. Glede stroškov postopka je v točki IV. izreka presodilo, da jih je dolžan v znesku 172,74 EUR, v primeru zamude s pripadki, tožnici povrniti toženec.

2. Pritožuje se tožnica zoper II., III. In IV. točko izreka sodbe zaradi napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da ugotovi obstoj terjatev toženca le do višine 513,24 EUR. Zgolj dejstvo, da je bil sklep VSL I Ip 672/2009 izdan v izvršilnem postopku opr. št. I 202/2008, ki se je vodil na podlagi razveljavljenega sklepa, še ne pomeni, da je odpadla podlaga za plačilo 243,85 EUR. Sodišče je nepravilno upoštevalo toženčev pobotni ugovor glede tega zneska. Razveljavitev sklepa, ki je predstavljal pravno podlago za izvršilni postopek I 202/2008, ni v ničemer vplivala na pravilnost in veljavnost sklepa VSL I Ip 672/2009. Delno pa je nepravilna tudi odločitev sodišča glede pobota dolga tožnice do toženca po izvršbi I 103/2008, saj terjatev ni znašala 585,75 EUR, pač pa 513,24 EUR. Zamudne obresti od zneska 1.220,40 EUR toženec namreč v tožbenem zahtevku ni zahteval, zato je do njih upravičen šele od vložitve predloga za izvršbo, to je od 25. 4. 2008 dalje. Dolg tožnice do toženca je na dan 7. 5. 2011 tako zato znašal 513,24 EUR, kot je razvidno iz izračuna, ki ga prilaga. Ker je sodišče v celoti ugodilo pobotnemu ugovoru toženca, je nepravilen izračun preostanka dolga toženca v točki III. izreka izpodbijane sodbe. Posledično je nepravilen tudi izrek o stroških postopka.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe glede pobota 585,75 EUR. Tekom postopka na prvi stopnji tožeča stranka višini prve v pobot uveljavljane terjatve, to je 585,75 EUR, ni obrazloženo ugovarjala. Obrazloženo je izpodbijala temelj tega pobotnega ugovora: zatrjevala je, da je dolg po izvršbi opr. št. I 103/2008 že v celoti poplačala. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da poplačila tega dolga ni uspela dokazati. Te ugotovitve pritožba niti ne izpodbija (ker gre za spor majhne vrednosti dejanskega stanja tudi ne more izpodbijati). Da je v pobot uveljavljani znesek 585,75 EUR nepravilen zaradi napačnega izračuna obresti, je tožeča stranka prvič zatrdila šele v pritožbi. Po določilih 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) gre za neupoštevne pritožbene novote, saj tožeča stranke ne opraviči, zakaj napačnega izračuna obresti ni uveljavljala tekom postopka na prvi stopnji. Sicer pa pritožbene navedbe tudi vsebinsko niso utemeljene. V izvršilnem postopku, ki se je vodil pod opr. št. I 103/2008 na Okrajnem sodišču v Krškem, je toženec predlagal izdajo sklepa o izvršbi za znesek 1.220,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2007 dalje do plačila, sodišče pa je predlagano izvršbo dovolilo in je sklep o tem pravnomočen. Izvršba se je torej vodila za glavnico in obresti od 21. 11. 2007, tako da toženec ni bil upravičen do obresti šele od vložitve predloga za izvršbo dalje, kot meni pritožba.

6. Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede druge v pobot uveljavljane terjatve v višini 243,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2011 dalje do plačila. Izvršilni naslov za sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Sevnici I 69/2011 z dne 14. 11. 2011 je bil sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 672/2009 z dne 1. 4. 2009. Gre za samostojen izvršilni naslov, ki ni bil nikoli razveljavljen, spremenjen ali odpravljen, tako da podlaga za plačilo 243,85 EUR tožnici ni odpadla. Toženec je ta znesek dolgoval tožnici in njegov pobotni ugovor v tem delu ni utemeljen.

7. Dolg tožnice do toženca je na dan 12. 12. 2012, to je na dan, na katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo višino tožničine terjatve do toženca, znašal 670,84 EUR (glavnica 585,75 EUR ter zakonske zamudne obresti od 8. 5. 2011 do 12. 12. 2012, ki znesejo 85,09 EUR – izračun zamudnih obresti v programu Vrhovnega sodišča RS). Višje sodišče je navedeno toženčevo terjatev pobotalo s terjatvijo, katere obstoj je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v točki I. izreka izpodbijane sodbe, ne da bi se spuščalo v višino slednje, saj je točka I. prvostopenjske sodbe že pravnomočna. Ob upoštevanju delne izpolnitve obveznosti toženca na dan 12. 12. 2012 v višini 619,34 EUR, je dolžan tožnici plačati 192,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2012 dalje do plačila. Temu ustrezno je višje sodišče na podlagi določb 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP spremenilo izpodbijano sodbo v izpodbijanih točkah II. in III. izreka tako, da se znesek uspelega pobotnega ugovora 829,60 EUR zmanjša na 670,84 EUR in znaša obveznost, ki jo je toženec tožnici še dolžan plačati 192,55 EUR (namesto 33,79 EUR), z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot jih je dosodilo prvostopenjsko sodišče. 8. V izrek o stroških prvostopenjskega postopka (točka IV. izreka izpodbijane sodbe) višje sodišče ni poseglo zaradi prepovedi reformatio in peius (359. člen ZPP). Uspeh tožnice v tem postopku je namreč nižji, kot ga je izračunalo prvostopenjsko sodišče. Vtoževala je 1.363,14 EUR, uspela pa z 192,55 EUR, torej je njen uspeh približno 14 % in ji ob materialnopravno pravilnem izračunu stroškov prvostopenjskega postopka ne bi šli stroški v višini, kot je dosodilo prvostopenjsko sodišče, temveč nižji. Ker pa se je pritožila le tožeča stranka, pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe ne more spremeniti v njeno škodo.

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Pritožbene stroške je višje sodišče odmerilo od zneska, s katerim je tožnica uspela v pritožbenem postopku, to je 158,76 EUR. Po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) ji gre 27,20 EUR (17 x 1,6), po tar. št. 6002 ZOdvT 5,44 EUR, DDV znaša 7,18 EUR, sodna taksa pa 150,00 EUR. Vse skupaj to znese 189,82 EUR. Ker sodišče sodi v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), tožeča stranka pa zahtevka za dosojo zakonskih zamudnih obresti v primeru zamude s plačilom stroškov pritožbenega postopka ni zahtevala, pritožbeno sodišče zakonskih zamudnih obresti od dosojenih stroškov postopka ni dosodilo.