Jedro

Varščina, sedaj, ko je odlog izvršbe, dovoljen na podlagi 3. odst. 71. člena ZIZ, potekel, predstavlja le terjatev, ki jo ima dolžnik do Okrajnega sodišča. Izvršba na denarno terjatev dolžnika oziroma prenos denarne terjatve dolžnika pa je običajno izvršilno sredstvo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (30. člen ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep, s katerim je sodišče ugodilo predlogu upnice, da zoper dolžnika dopusti novo izvršilno sredstvo, in sicer rubež denarne terjatve dolžnika - varščine v znesku 300.000,00 SIT, ki jo je dolžnik na podlagi sklepa opr.št. I 2003/3 z dne 24.4.2003 položil na račun Okrajnega sodišča v I. Zoper sklep se pritožuje dolžnik preko pooblaščenke, iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ. V pritožbi navaja, da varščina ne more biti zarubljena in predmet izvršbe.

Dolžnik se zoper navedeni sklep pritožuje tudi osebno in pravi, da se s takim sklepom ne more strinjati iz več razlogov. Osnovni razlog je ta, da je varščino plačal neutemeljeno, zaradi prevare, in bi mu sodišče moralo varščino vrniti, saj pravega dolga ni. V nadaljevanju pritožbe dolžnik opisuje nepravilnosti, ki so se dogajale pri izdaji izvršilnega naslova, ki je podlaga predmetni izvršbi ter nepravilnosti v zvezi z njegovo pritožbo zoper sklep, s katerim mu je bila določena višina varščine.

Pritožba ni utemeljena.

S sklepom z dne 14.9.2004, zoper katerega je dolžnik podal ugovor, je sodišče le ugodilo predlogu upnice za spremembo sredstev izvršbe v smislu 3. odst. 34. čl. ZIZ. Zoper novo izvršilno sredstvo ima dolžnik pravico ugovora, vendar lahko izpodbija le utemeljenost samega novodovoljenega izvršilnega sredstva ali pa postopek dovolitve novega izvršilnega sredstva, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve, ker je za tovrstne ugovore predvideno pravno sredstvo - ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je dolžnik v obravnavanem postopku podal, vendar je bil pravnomočno zavrnjen. Poleg tega pa je bila predmetna izterjava upničine denarne terjatve dovoljena na podlagi pravnomočne odločbe sodišča, ki skladno s 17. členom ZIZ predstavlja veljaven izvršilni naslov, ki veže tako izvršilno sodišče kot tudi stranki izvršilnega postopka in ga dolžnik iz tega razloga v postopku izvršbe ne more več utemeljeno izpodbijati.

Prav tako so neutemeljene dolžnikove navedbe v zvezi z nepravilnostmi, ki naj bi jih sodišče storilo pri obravnavanju pritožbe zoper sklep, s katerim je bila dolžniku določena višina varščine. O tem je namreč Višje sodišče v Kopru že odločilo s sklepom opr.št. II Cp 154/2004, z dne 13.7.2004. Ugotovilo je, da je bila pritožba zoper sklep opr.št. I 2003/0003 z dne 24.4.2003, s katerim je bila dolžniku določena višina varščine, vložena po izteku pritožbenega roka in jo je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

Varščina, ki jo je dolžnik plačal na račun Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, sedaj, ko je odlog izvršbe, dovoljen na podlagi 3. odst. 71. člena ZIZ, potekel, predstavlja le terjatev, ki jo ima dolžnik do Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici. Izvršba na denarno terjatev dolžnika oziroma prenos denarne terjatve dolžnika pa je običajno izvršilno sredstvo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (30. člen ZIZ). Tako so pritožbene navedbe, da varščina ne more biti zarubljena in predmet izvršbe, neutemeljene.

Glede na navedeno je bilo potrebno izpodbijani sklep potrditi, pritožbo dolžnika pa zavrniti kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zaradi neuspeha pritožbe bo moral pritožnik kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka(prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).