Jedro

Obveznost plačila višjih pogodbenih in zamudnih obresti, kot so prisojene z že pravnomočno delno sodbo, je glede njihove višine dovolj določljiva, da jo bo tožena stranka ob izpolnitvi lahko izračunala, če ne drugače, ob pomoči ustreznega strokovnjaka, ki ji bo opravil izračun.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (1., 2., 3. in 5. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. točki izreka razsodilo, da je toženka dolžna tožeči stranki poleg pogodbenih obresti, določenih z delno pravnomočno sodbo opr. št. I P 1075/95-8 z dne 24.11.1995 plačati še razliko pogodbenih obresti in sicer od glavnice 15.000 DEM za čas od 21.4.1993 do 22.3.1994 razliko pogodbenih obresti do višine kapitaliziranega zneska teh obresti na dan 22.3.1994, ki znaša 4.962,39 DEM, od zneska 19.962,39 DEM za čas od 23.3.1994 do 21.6.1994 pa razliko pogodbenih obresti do višine 17% realne letne obrestne mere. V 2. točki izreka je nadalje razsodilo, da je toženka dolžna tožeči stranki poleg zamudnih obresti, določenih z delno pravnomočno sodbo opr. št. I P 1075/95-8 z dne 24.11.1995 plačati še razliko zamudnih obresti in sicer od zneska 19.962,39 DEM s pripisanimi pogodbenimi obrestmi, razvidnimi iz predhodne točke izreka in obračunanimi po stanju na dan 21.6.1994, pri čemer v nadaljevanju te točke izreka natančno definira razliko zamudnih obresti za obdobje od 22.6.1994 dalje do plačila, gre pa za razliko zamudnih obresti do višine vsakokratne realne letne obrestne mere v posameznih obdobjih, za čas od 1.8.1998 pa bo potrebno upoštevati morebitne spremembe realne letne obrestne mere za potrošniške kredite do 6 mesecev, dane fizičnim osebam, veljavne v Novi Ljubljanski banki d.d. V 3. točki izreka sodbe je toženko zavezalo, da obveznost plačila razlike pogodbenih in zamudnih obresti po 1. in 2. točki izreka izpolni v tolarski protivrednosti po prodajnem menjalnem tečaju LB d.d. v 15 dneh po pravnomočnosti te sodbe (ob izpolnitvi že pravnomočno naložene obveznosti po delni sodbi tega sodišča I P 1075/95-8 z dne 24.11.1995), da ne bo izvršbe v zastavljene nepremičnine parc. 712-klet št. 181 v izmeri 32 m2 in travnik 703 m2 ter parc. 713-vinograd 1803 m2, pri vl. 792 k. o. ... zaradi poplačila terjatve v zgoraj navedeni višini s tem, da se kot podlaga za izračun končnega zneska dolgovanih pogodbenih in zamudnih obresti upošteva amortizacijski načrt NLB na l. št. 43 spisa, ki je sestavni del izreka te sodbe. V 4. točki izreka je bil zavrnjen višji in drugačen tožbeni zahtevek, v 5. točki pa odločeno, da je toženka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 111.710,63 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe prve stopnje do plačila v 15 dneh, pod izvršbo.

Proti ugodilnemu delu sodbe se je s telegramsko pritožbo pritožila tožena stranka in navedla, da se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker je izrek sodbe nerazumljiv.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni očitek, da je izrek sodbe nerazumljiv, ne drži. Izpodbijana odločitev skupaj z že pravnomočno odločitvijo iz delne sodbe z dne 24.11.1995 tvori celovito, jasno in razumljivo odločitev o tožbenem zahtevku, ki ga je postavila tožeča stranka. Obveznost plačila višjih pogodbenih in zamudnih obresti, kot so prisojene z že pravnomočno delno sodbo, je v izpodbijani sodbi glede njihove višine dovolj določljiva, da jo bo tožena stranka ob izpolnitvi lahko izračunala, če ne drugače, ob pomoči ustreznega strokovnjaka, ki ji bo opravil izračun. Tako ni podan uveljavljani pritožbeni razlog absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. SFRJ št. 4/77 - Ur.

l. RS št. 55/92). V okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava, na katerega je pritožbeno sodišče po 2. odst. 365. člena ZPP moralo paziti po uradni dolžnosti, pa je ugotovilo, da je odločitev o tožbenem zahtevku tudi materialnopravno pravilna. Podlago, na kateri so z izpodbijano sodbo prisojene še povprečne pogodbene in zamudne obresti, kot jih Nova Ljubljanska banka zaračunava pri kratkoročnih komercialnih kreditih, je sodišče prve stopnje jasno in izčrpno navedlo ter podkrepilo s podatki o obrestnih merah, ki jih je pridobilo ravno od navedene banke. Ker je izpodbijana odločitev v celoti pravilna, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijani 1., 2., 3. in 5. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).