Jedro

Odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi zahtevka za prenehanje služnosti temelji na ugotovitvah, da sta toženca pot uporabljala zaradi minimalne obnove bivšega mlina, za vožnjo krme ter dostop do sadovnjaka. Zato služnost ni prenehala na podlagi 223. člena SPZ zaradi neizvrševanja v času, potrebnem za njeno priposestvovanje.

Izrek

Revizija zoper sklep o začasni odredbi se zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je a) ugotovilo, da je prenehala stvarna služnost hoje in vožnje po poti čez služeče zemljišče za gospodarske potrebe bivšega mlina; b) zavrnilo tožbeni zahtevek, da se služnost hoje in vožnje po poti čez služeče zemljišče nadalje utesni v takem obsegu, da se omeji na pravico prevoza lesa iz zemljišča s parcelno številko 121/1 in c) zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženca dolžna opustiti hojo in vožnjo po poti za potrebe gradbenih, vzdrževalnih ali obnovitvenih del na bivšem mlinu. Poleg tega je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru tožencev zoper sklep o začasni odredbi ugodi in začasna odredba razveljavi.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnikov zoper zavrnilni del sodbe in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poleg tega je potrdilo sklep sodišča prve stopnje in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

3. Tožnika zoper sodbo pritožbenega sodišča vlagata revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ne strinjata se z dejansko ugotovitvijo nižjih sodišč, da sta toženca služnostno pot uporabljala zaradi minimalne obnove bivšega mlina ter zaradi odvoza krme in dostopa do sadovnjaka. Trdita tudi, da ta ugotovitev ni obrazložena. Ne glede na to napačno ugotovitev pa menita, da sodišče ni presojalo, ali minimalno vzdrževanje bivšega mlina sploh pomeni resnično korist za gospodujoče zemljišče, oziroma, ali ni breme služnosti za služeče zemljišče nesorazmerno veliko v primerjavi z morebitno koristjo. Poleg tega navajata, da bi sprememba namembnosti bivšega mlina v turistični objekt pomenila nedovoljeno razširitev služnosti in da sta po izdaji sodbe sodišča prve stopnje toženca na parceli bivšega mlina brez dovoljenj zgradila novogradnjo.

4. Tožnika vlagata revizijo tudi zoper sklep pritožbenega sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija zoper sklep ni dovoljena, revizija zoper sodbo pa ni utemeljena.

O reviziji zoper sklep

7. Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o začasni odredbi ni tak sklep, zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O reviziji zoper sodbo

8. Odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi zahtevka za nadaljnjo prenehanje oziroma utesnitev služnosti (hoje in vožnje po poti čez služeče zemljišče v takem obsegu, da se omeji na pravico prevoza lesa iz zemljišča na parcelni številki 121/1) temelji na ugotovitvah, da sta toženca pot uporabljala zaradi minimalne obnove bivšega mlina, za vožnjo krme ter dostop do sadovnjaka. Zato služnost ni prenehala na podlagi 223. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) zaradi neizvrševanja v času, potrebnem za njeno priposestvovanje. Očitek, da te ugotovitve niso obrazložene, je neutemeljen, kolikor pa revizijske navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene, pa tožnika na podlagi takih navedb z revizijo ne moreta uspeti. Po tretjem odstavku 370. člena ZPP namreč revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

9. Prav tako je neutemeljena revizijska trditev, da sodišče ni ugotavljalo, ali je minimalno vzdrževanje bivšega mlina pomenilo resnično oziroma sorazmerno korist za gospodujoče zemljišče. Nižji sodišči sta pojasnili, da je bila služnostna pot edini možen dostop z vozili do bivšega mlina. S tem pa sta zadovoljivo odgovorili na tožbene navedbe (da je s prenehanjem obratovanja bivšega mlina odpadel osnovni namen služnosti, zaradi česar ni več mogoče govoriti o koristi za gospodujoče zemljišče) v zvezi s tem vprašanjem.

10. Nazadnje revizijsko sodišče ugotavlja, da sta neutemeljena tudi očitka glede nedovoljene razširitve služnosti in glede tega, da sta toženca brez potrebnih dovoljenj na parceli bivšega mlina zgradila novogradnjo. To namreč ni predmet tega postopka.

11. Tako je odločitev o zavrnitvi zahtevka za utesnitev služnosti in za opustitev hoje in vožnje po poti za potrebe obnovitvenih del na bivšem mlinu obrazložena in materialnopravno pravilna. Zato je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zoper sodbo po 378. členu ZPP zavrnilo.