23. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Danijela Kovačiča in Hermine Kovačič iz Kamnika na seji dne 23. junija 2005

sklenilo:

Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o uskladitvi pokojnin, uveljavljenih v letu 1996 (Uradni list RS, št. 11/1996), Sklepa o preračunu pokojnin, uveljavljenih v letu 1997 (Uradni list RS, št. 11/1997), Sklepa o preračunu pokojnin, uveljavljenih v letu 1998 (Uradni list RS, št. 13/1998), in Sklepa o preračunu pokojnin, uveljavljenih v letu 1999 (Uradni list RS, št. 12/1999), ki jih je sprejel Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se zavržeta.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik v vlogi z dne 31. 1. 2003 navaja, da pobudo vlaga kot pooblaščenec 287 upokojencev, ki menijo, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Sklepe o preračunu pokojnin, uveljavljene v letih 1996, 1997, 1998 in 1999 (v nadaljevanju Sklepi), sprejel nezakonito, čeprav se je pri tem skliceval na 161. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/97 in 54/98 – v nadaljevanju ZPIZ92). Ta člen oziroma 21. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št, 7/96 – v nadaljevanju ZPIZ92-B), s katerim je bil 161. člen spremenjen, naj ne bi imel nikakršne zveze z odbitki v višini 10,58 % leta 1996, 10,70 % leta 1997, 15, 23 % leta 1998 in 11,46 % leta 1999. Njemu in ženi naj bi Zavod neupravičeno odbijal 10,58 % oziroma 15, 23 % pokojnine. Zavod naj bi z odbitimi odstotki od pokojnin le izenačil upokojence iz let 1996 do 1999 z upokojenci, ki so pokojnine uveljavili po reformi pokojninskega sistema. Nikakor pa naj ne bi šlo za zagotavljanje enakega položaja upokojencev, ki so pokojnino uveljavljali v različnih obdobjih pred letom 1996. Vlogi prilaga podpise upokojencev z besedilom, h kateremu so se podpisovali. V njem je med drugim navedeno, da so upokojenci iz let 1996 do 1999 pri izračunu pokojnine oškodovani dvakrat, po določbi noveliranega 161. člena ZPIZ92 in po Sklepih, ter da Zavod "ni prenehal z negativnim usklajevanjem".

2.Z vlogo z dne 22. 12. 2003 dajeta Danijel in Hermina Kovačič "tretjo pobudo za presojo zakonitosti." V njej izražata prepričanje, da negativno usklajevanje pokojnin v letu 1996 in 1998 nima nikakršne zveze z 21. členom ZPIZ92-B, saj naj bi se na tej podlagi zmanjšal le količnik za začetni izračun pokojnine. Zato naj v prejšnjih pobudah ne bi izpodbijala zakonske ureditve, temveč le negativno usklajevanje pokojnin, ker naj bi ga Upravni odbor Zavoda izvajal samovoljno.

B.

3.Pobudnik v vlogi z dne 31. 1. 2003 navaja, da pobudo vlaga v imenu upokojencev, katerih podpise prilaga. Vendar njihovega pooblastila ne izkaže. Pobudo je bilo zato treba obravnavati, kot da jo vlaga v svojem imenu.

4.Pobudi, vloženi dne 31. 1. 2003 in dne 22. 12. 2003 (slednja je bila vpisana kot zadeva št. U-I-251/03), je Ustavno sodišče zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo, saj se v obeh smiselno predlaga ustavnosodna presoja istih splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.

5.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pobudnika pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

6.Protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, Ustavno sodišče odpravi ali razveljavi (prvi odstavek 45. člena ZUstS). Če podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, med postopkom preneha veljati, Ustavno sodišče odloči, ali ima ugotovitev protiustavnosti ali nezakonitosti učinek odprave ali razveljavitve (47. člen ZUstS).

7.Glede na to, da pobudnika nista izkazala, da imata pred pristojnim sodiščem še odprt postopek, v katerem bi sodišče uporabilo izpodbijane akte, bi pobudnika tudi na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, ki daje morebitni ugotovitvi neustavnosti podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, učinek odprave, lahko zahtevala odpravo škodljivih posledic, ki so jima nastale na podlagi takega predpisa ali splošnega akta. Pogoj za tako zahtevo je, da je vložena v treh mesecih od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča in da od vročitve posamičnega akta, izdanega na podlagi protiustavnega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, do vložitve pobude ni preteklo več kot eno leto (drugi in tretji odstavek 46. člena ZUstS).

8.Pobudniku je bila odločba o pokojnini izdana leta 1996, pobudnici pa leta 1998. Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepov sta bili vloženi 31. 1. 2003 oziroma 22. 12. 2003. Od vročitve odločb, v katerih so bili upoštevani za pobudnika sporni odstotki preračuna pokojnin in ki sta bili izdani leta 1996 in leta 1998, je do vložitve pobud leta 2003 tako preteklo več let. Ker sta bili torej pobudi vloženi po poteku enega leta od vročitve posamičnih aktov pobudnikoma, ni izpolnjen eden izmed pogojev, da bi pobudnika na podlagi morebitne ugotovitvene odločbe o protiustavnosti izpodbijanih Sklepov, ki bi ji bil dan učinek odprave, lahko na podlagi 46. člena ZUstS zahtevala odpravo škodljivih posledic. Zato je Ustavno sodišče pobudo v delu, ki se nanaša na Sklepa za leti 1996 in 1998, zavrglo iz navedenega razloga. V delu, ki se nanaša na Sklepa za leti 1997 in 1999, pa je bilo treba pobudo zavreči zato, ker se ta Sklepa na pobudnika ne nanašata. Njegov pravni položaj se ne bi mogel izboljšati, niti če bi bili izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZUstS. Pri tem se ni bilo treba spuščati v presojo o izpolnjenosti drugih pogojev za odločanje po 47. členu ZUstS.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj