Jedro

Tožene stranke, ki je odstopila od podjemne pogodbe zaradi neizpolnitve oz. nepravilne izpolnitve (delno izgrajen nadstrešek je bil po novem izvajalcu zaradi slabe gradnje povsem odstranjen in tako tožena stranka od gradnje ni imela nobene koristi) pa v primeru, da od take gradnje nima nobene koristi, zaradi odstopa od pogodbe na podlagi 648. člena OZ v zvezi s splošno določbo o učinkih razveze pogodbe zaradi neizpolnitve v primeru odstopa od pogodbe (111. člen OZ), ne gre plačilno obremeniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka iz naslova podjemne pogodbe dolžna plačati 3.144,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2019 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 183,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2020 dalje do plačila (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka II izreka) je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.776,88 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“. Zmotna je presoja prvostopnega sodišča, da je do prekinitve del (izgradnje nadstreška pri toženi stranki) prišlo po krivdi tožeče stranke. Tožeča stranka je nadstrešek gradila v skladu s pravili stroke, tožena stranka pa samovoljno delavcem tožeče stranke ni dopustila dela pri izgradnji nadstreška. Tožeča stranka je bila tista, ki je delavce tožeče stranke odgnala iz delovišča. Zraven tega tožeča stranka ni opravila svojega dela v zvezi s stebri in ploščicami, kar vse je onemogočilo izvedbo dogovorjene izgradnje nadstreška. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve zahtevku. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka pritožbenim izvajanjem tožeče stranke in predlaga potrditev prvostopne sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da je med pravdnima strankama bil sklenjen ustni dogovor, na podlagi katerega se je tožeča stranka (nadalje tožnik) toženi stranki zavezala izdelati nadstrešek, toženec pa se je zavezal tožniku izdelati kamnoseška dela, to je obložitev zunanje ograje z granitom. Z navedenimi dogovorjenimi deli se bi se stranki medsebojno poplačali. Tudi ni sporno, da je tožnik pristopil k izgradnji nadstreška nad teraso stanovanjske hiše tožene stranke, vendar gradnje ni dokončal, toženec pa ni pristopil k izvedbi dogovorjenih del za tožnika.

6. Prvostopno sodišče dogovorjeno razmerje med pravdnima strankama pravilno pravno opredeljuje pod podjemno pogodbo (pogodba o delu), kot jo opredeljuje 619. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).1 Na podlagi določbe 648. člena OZ2 ima naročnik odstopno pravico neodvisno od volje podjemnika. Uresničitev odstopne pravice povzroči prenehanje podjemne pogodbe in s prenehanjem pogodbe povezane kondikcijske terjatve pogodbene stranke, ki je pred prenehanjem pogodbe opravila izpolnitev in kondikcijske obveznosti druge pogodbene stranke, ki je izpolnitev prejela.

7. V obravnavani zadevi je prvostopno sodišče (točka 9 – 14 razlogov sodbe) na podlagi izpovedb pravdnih strank ter prič A. A., B. B. in C. C. ter listinsko izkazane komunikacije o težavah (zadržkih) pri izgradnji nadstreška med tožnikom in tožencem, pravilno presodilo, da do dokončanja izgradnje nadstreška ni prišlo iz razlogov na strani tožnika kot izvajalca del. Tožnik je z gradnjo nadstreška očitno nestrokovno posegel v ostrešje objekta tožene stranke, zaradi česar je prišlo do zamakanja, nabavil pa tudi ni materiala (inox stebrov) za izgradnjo nadstreška. Sicer pa je z deli toliko zavlačeval, da je tožena stranka morala za izgradnjo nadstreška skleniti podjemno pogodbo z drugim izvajalcem. Tako ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da do izgradnje oz. do dokončanja nadstreška ni prišlo zaradi ravnanja tožnika, temveč zaradi postopanja tožene stranke. Tožene stranke, ki je odstopila od podjemne pogodbe zaradi neizpolnitve oz. nepravilne izpolnitve (delno izgrajen nadstrešek je bil po novem izvajalcu zaradi slabe gradnje povsem odstranjen in tako tožena stranka od gradnje ni imela nobene koristi) pa v primeru, da od take gradnje nima nobene koristi, zaradi odstopa od pogodbe na podlagi 648. člena OZ v zvezi s splošno določbo o učinkih razveze pogodbe zaradi neizpolnitve v primeru odstopa od pogodbe (111. člen OZ), ne gre plačilno obremeniti. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevane kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1 S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal. 2 Vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, lahko naročnik odstopi od pogodbe kadarkoli hoče, vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razvezana, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.