Jedro

Sodna praksa pri odločanju o pritožbah varstvenih zavodov v podobnih primerih ugotavlja, da bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočajo z enakimi prostorskimi problemi, kot pritožnik, ostala le možnost, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Takšna odločitev pa bi bila nezakonita in protiustavna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda X, kjer se ga zadrži za čas štirih mesecev, šteto od dneva sprejema dalje.

2. Proti temu sklepu se kot udeleženec pritožuje Socialno varstveni zavod X. Sklicuje se na pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da sodišče v obrazložitvi sklepa ni navedlo, na kakšen način je ugotovilo izpolnitev vseh pogojev iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr. Ni obrazloženo, če so izpolnjeni drugi pogoji za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Sodišče pri odločitvi sicer povzema mnenja vseh zavodov, da imajo prostorske kapacitete zasedene, vendar ni preverilo dejstva, da pritožnik resnično ne zmore več obvladati situacije na prezasedenem varovanem oddelku. V zadnjem času je običajno, da se v tovrstnih postopkih kot primeren ali najprimernejši navaja pritožnik izključno zato, ker je najbolj znan in največji tovrstni zavod v Sloveniji, ne pa, ker bi bila v posameznem konkretnem primeru to tudi ustrezna izbira. Pritožba opozarja, da udeleženec v pogojih prezasedenosti kapacitet ne bi mogel več zagotavljati varnosti. Sodišče bi se moralo zavedati, da je v tem zavodu največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti, da mora udeleženec zagotavljali namestitev na varovanem oddelku tudi za interne potrebe svojih stanovalcev, ki sicer bivajo na drugih oddelkih ter da so trenutne kapacitete na varovanem oddelku zasedene 125 %, zato vsi stanovalci nimajo svoje sobe in sanitarij, nekateri morajo spati v dnevnem prostoru in jim ne morejo zagotoviti najosnovnejših pogojev za bivanje. Tudi nasprotni udeleženec bi bil nameščen v dnevni prostor varovanega oddelka pod videonadzor, kar bi onemogočalo izvajanje aktivnosti terapij in rekreacije za druge uporabnike. Pritožnik se sklicuje na sodno prakso, po kateri je dolžnost sodišča, da skrbno razišče vse okoliščine, med ostalim tudi prostorske zmožnosti namestitve v socialno varstveni zavod. Po mnenju pritožbe bi lahko sodišče uporabilo za nasprotnega udeleženca drug ukrep, in sicer nadzorovano obravnavo.

3. Z vlogo z dne 26. 2. 2018 je udeleženec sporočil sodišču, da ima trenutno zasedene vse kapacitete, da so štirje stanovalci že dalj časa na pomožnih ležiščih v dnevnem prostoru, da je trenutna zasedenost varovanega oddelka 129,16 %, zato ne morejo sprejeti nasprotnega udeleženca na ta oddelek, kar pa bo mogoče predvidoma v roku enega meseca.

4. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Navaja, da je na obravnavi 13. 2. 2018 sam povedal in izrazil željo, da bi šel v X ter da prekomerna zasedenost zavoda ne bi smela vplivati na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru v celoti in pravilno ugotovilo vse za odločitev pomembne okoliščine ter pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni storilo nobenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

7. Sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja in njene nosilce ter pravice oseb med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice oziroma med obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi, ureja Zakon duševnem zdravju (ZDZdr). Med ostalim ta zakon natančno predpisuje postopek in pogoje sprejema v varovani oddelek (74. člen ZDZdr). Ti pogoji so iz zakona natančno prepisani v izpodbijanem sklepu, zato jih ni potrebno ponavljati. Varovani oddelek je oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr).

8. Ni dvoma, da so pri nasprotnem udeležencu, ki boleha za paranoidno shizofrenijo od leta 2004, podani vsi pogoji za namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda po določbi 75. v zvezi s 74. členom ZDZdr. Obstoj vseh zakonskih pogojev je prvostopenjsko sodišče skrbno in natančno obrazložilo po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo nasprotnega udeleženca ter predstavnico predlagatelja, postavilo izvedenko psihiatrične stroke ter se seznanilo z mnenjem Psihiatrične bolnišnice ... S pomočjo izvedenke psihiatrične stroke je ugotovljeno, da je akutno zdravljenje nasprotnega udeleženca v času izdelave mnenja zaključeno in trenutno ni potrebno ter da potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Prav tako je v obrazložitvi sklepa obširno obrazloženo, da nasprotni udeleženec zaradi diagnosticirane duševne bolezni resno ogroža zdravje in življenje drugih ter svoje, pa tudi tuje premoženje ter da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V obravnavanem postopku je bila možnost milejšega ukrepa (bivanje v stanovanjski skupnosti društva V.) nasprotnemu udeležencu omogočena in izvedena, a se ni izkazala kot ustrezna, saj se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in je bil odpeljan v psihiatrično bolnišnico z njegovo privolitvijo.

9. Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju pravilno uporabilo in sledilo določbi 79. člena ZDZdr, po kateri sodišče pri določitvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe, pred odločitvijo pa pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerem naj bi bila oseba sprejeta. Nasprotni udeleženec je na naroku sodišču predlagal namestitev v Socialno varstveni zavod X. Res je po končanem naroku sodišče prejelo po elektronski pošti njegovo sporočilo, da predlaga namestitev v SVZ Y, ker je ta zavod bližje njegovemu domu, vendar je tudi v odgovoru na pritožbo kot primerno namestitev ponovno predlagal namestitev v SVZ X. To namestitev je kot najbolj primerno v izvedenskem mnenju predlagala tudi izvedenka psihiatrične stroke. Hkrati je sodišče pred odločitvijo pridobilo mnenje vseh slovenskih socialno varstvenih zavodov, ki razpolagajo z ustreznimi verificiranimi varovanimi oddelki, pa tudi nekaterih drugih domov za ostarele, ki pa varovanih oddelkov sploh nimajo. Iz odgovorov vseh izhaja, da nasprotnega udeleženca ne morejo sprejeti, ker so njihove prostorske možnosti zasedene oziroma presežene. Tak odgovor je prvostopenjsko sodišče sprejelo tudi od pritožnika, ki je med ostalim sporočil, da na varovanih oddelkih nima nobenega prostega mesta, da je takratna zasedenost kapacitet na tem oddelku 112,50 %, predvsem pa, da takšno prostorsko stisko že sedaj izredno težko obvladujejo.

10. Pritožbeni očitek, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v izbrani socialno varstveni zavod, ker ima vse prostorske kapacitete zasedene, mora pritožbeno sodišče zavrniti. Prostorska stiska posebnih socialno varstvenih zavodov po ustaljeni sodni praksi za odločitev ne more biti pravno relevantna1. Sodna praksa pri odločanju o pritožbah varstvenih zavodov v podobnih primerih ugotavlja, da bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočajo z enakimi prostorskimi problemi, kot pritožnik, ostala le možnost, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Takšna odločitev pa bi bila nezakonita in protiustavna. Prostorske težave pritožnika ne morejo privesti do neizvajanja nujnih ukrepov sodišč iz 75. člena ZDZdr, ker bi bilo to nedopustno z vidika zagotavljanja ustreznega varstva osebam, ki ga neizogibno potrebujejo. Tudi pritožbeno sodišče seveda razume stisko, v kateri se nahajajo socialno varstveni zavodi, a drugače ni mogoče, kot da določi najprimernejšega. Zakaj je to ravno pritožnik, in ne drug zavod, na primer ..., je prvostopenjsko sodišče ustrezno obrazložilo v 10. točki sklepa (kapaciteta varovancev je tudi v drugih zavodih občutno oziroma v še večji meri presežena).

11. Pritožba je zato neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku ter 30. členom ZDZdr.

12. O priglašenih stroških pritožbenega postopka v zvezi z odgovorom na pritožbo sodišče druge stopnje ni odločalo, saj glede na določbo 51. člena ZDZdr, to niso stroški, ki bi jih krili udeleženci postopka, ampak bodo kriti s stroškov sodišča (68. člen ZDZdr).

1 Odločbe VSRS: II Ips 287/2017, II Ips 205/2016, II Ips 155/2016, II Ips 114/2016 in odločbe VSL: II Cp 72/2018, I Cp 2430/2017, II Cp 1758/2017, I Cp 1961/2017, II Cp 2529/2017, I Cp 1611/2017.