Up-10/98

23.1.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe S. V. M. iz M. na seji senata dne 23. januarja 1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba S. V. M. zoper odločbo Ministra za pravosodje št. 041-2/95 z dne 24.12.1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 20.1.1998 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeno odločbo Ministra za pravosodje. Po mnenju pritožnika predlog Notarske zbornice, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba in ki mu je bil vročen šele 9.1.1998, ne vsebuje kriterijev in meril, po katerih naj bi bil sestavljen, s čimer naj bi bila kršena določba 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Pritožnik meni, da merili, ki sta navedeni v izpodbijani odločbi, nista bili uporabljeni za vse kandidate enako, zaradi česar naj bi bila podana kršitev 14. in 22. člena Ustave. Pritožnik meni, da je bila imenovana notarka na podlagi političnih kriterijev, zaradi česar naj bi bila podana kršitev 26. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave. Navedeni kršitvi naj bi bili podani tudi v predlogu Notarske zbornice, ki naj bi očitno brez zakonite podlage priviligiral bivšo ministrico in zaposlena notarska kandidata.

2.Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

3.Predlaga, naj Ustavno sodišče začasno zadrži izvrševanje izpodbijanega akta. Navaja, da ima novoustanovljeno Upravno sodišče le predsednika in naj bi predvidoma začelo soditi šele po izvolitvi sodnikov. Zato naj ne bi bilo mogoče pričakovati, da bo odločilo o zahtevi za začasno odredbo v razumnem roku.

4.Z izpodbijano odločbo je Minister za pravosodje imenoval M. Z. za notarko na prosto notarsko mesto v Ljubljani. Notarka je bila imenovana na podlagi predloga Notarske zbornice Slovenije, ki je od enajstih kandidatov, kolikor se jih je prijavilo na razpis, Ministru predlagala v imenovanje tri kandidate, poleg imenovane notarke še kandidata P. M. in kandidatko S. P. Kakor je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločitve, je bila med kandidati, ki jih je predlagala Notarska zbornica, opravljena izbira ob upoštevanju dolžine delovne dobe in strokovnih izkušenj, kar naj bi imenovani kandidatki dajalo prednost pred drugima dvema kandidatoma.

B.

5.Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-1/98 z dne 12.1.1998 zavrglo ustavno pritožbo, ki jo je pritožnik zoper isti akt, ki ga izpodbija s to ustavno pritožbo, vložil dne 31.12.1997.

Pritožnik je že v prejšnji ustavni pritožbi predlagal, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo pred izčrpanjem pravnih sredstev.

Ustavno sodišče je tedaj ugotovilo, da za njen sprejem niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 51. člena ZUstS. Ta določa, da lahko Ustavno sodišče pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Očitnosti kršitve pa pritožnik tudi v tej ustavni pritožbi ni izkazal.

6.Pritožnik zatrjuje, da predlog Notarske zbornice, na podlagi katerega je bila izdana odločba o imenovanju notarke, ne vsebuje kriterijev, na podlagi katerih je bil sestavljen, kar naj bi bilo v nasprotju z določbo 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78 in 9/86). Zatrjevana kršitev zakonitosti sama zase ni predmet ustavne pritožbe, ker Ustavno sodišče v tem postopku ne preverja pravilne uporabe materialnega in procesnega prava pred pristojnimi organi, ampak preverja le, ali so bile v postopku odločanja o pravici kršene človekove pravice. Pritožnik izrecno ne zatrjuje, da mu je bila iz tega razloga kršena tudi kakšna človekova pravica, smiselno bi se dalo razbrati, da morebiti tudi glede tega uveljavlja kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Pri tem pa bi se kot primarno zastavilo vprašanje, ali pomeni izbira, ki jo opravlja Notarska zbornica Slovenije v postopku imenovanja notarja, res odločanje po prostem preudarku v upravnopravnem pomenu, še posebej glede na to, da se prednostni vrstni red oblikuje z glasovanjem članov Izvršilnega odbora. V nobenem primeru pa ni mogoče zatrjevati, da bi morala biti ta izbira preprosto vezana na podatek o določeni delovni dobi, ki je računsko preverljiv in ki naj bi, kakor izhaja iz pritožnikovih navedb, predstavljal temeljno pravilo za določitev predloga kandidatov za imenovanje notarja. Pri tem je tudi treba razločevati med izbiro, ki jo je opravila Notarska zbornica Slovenije, in izbiro, ki jo je opravil Minister za pravosodje z izdajo izpodbijane odločbe.

Tako navedena kršitev kakor tudi zatrjevana diskriminacija pritožnika na politični podlagi (prvi odstavek 14. člena Ustave) nista očitno izkazani. Zato po presoji Ustavnega sodišča, kljub delno novim navedbam v ustavni pritožbi, niso izpolnjeni pogoji za predčasno obravnavo ustavne pritožbe. Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni izpolnjena, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

7.V preostalem se Ustavno sodišče sklicuje na svoj sklep št.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata dr. Tone Jerovšek