Jedro

Pritožnik ne more biti uspešen s svojimi predlogi o postavitvi novega sodnega cenilca in z novimi predlogi o delitvi solastnine. Dal jih je namreč šele v pritožbi, torej prepozno.

Iz zapisnika glavne obravnave, ki je javna listina, ne izhaja, da sta pooblaščenki na samem naroku za glavno obravnavo ugovarjali zoper vsebino zapisnika, oziroma zapisnik ne vsebuje ugovorov pooblaščenk prvega nasprotnega udeleženca, ki jim ni bilo ugodeno, zato s pritožbenim nasprotovanjem zapisniku prvi nasprotni udeleženec ne more biti uspešen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nepremičnina parc. št. 798/2, k. o. S. (ID ….), v solasti predlagateljice do 4/6, prvega nasprotnega udeleženca do 1/6 in drugega nasprotnega udeleženca do 1/6, in nepremičnina parc. št. 1646/2, k. o. K. (ID ….), v solasti predlagateljice in nasprotnih udeležencev, in sicer vsakega do 1/3, razdružijo tako, da solastna deleža obeh nasprotnih udeležencev parc. št. 798/2, k. o. S. (ID ….), v last in posest prejme predlagateljica in postane lastnica te nepremičnine do celote, solastna deleža predlagateljice in drugega nasprotnega udeleženca na nepremičnini parc. št. 1646/2, k. o. K. (ID …..), pa v last in posest prejme prvi nasprotni udeleženec in postane lastnik te nepremičnine do celote. Predlagateljica je dolžna izplačati drugemu nasprotnemu udeležencu znesek 51.573,00 EUR, prvemu nasprotnemu udeležencu pa znesek 6.854,00 EUR, skupaj z obrestmi, kot izhajajo iz izreka. Nasprotna udeleženca imata na nepremičnini parc. št. 798/2, k. o. S. (ID …..), zastavno pravico do višine solastnih deležev, dokler jima vrednost ne bo v celoti poplačana. Sklenilo je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep se pravočasno (laično) pritožuje prvi nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov in sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da sodišče ni upoštevalo njegovih pripomb na cenitev nepremičnine parc. št. 1646/2, k. o. K., in ni postavilo novega izvedenca gradbene stroke. Sodni izvedenec A. B. je nepremičnino ocenil na 44.719,00 EUR, njena vrednost po vrednotenju GURS (priloga k pritožbi) je 20.100,00 EUR, po cenitvi sodne cenilke M. M. pa je njena vrednost 19.337,93 EUR. Sodišče pri oceni izvedenskega mnenja ni upoštevalo, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec F. M. dejansko skupaj. Moti ga, da v sedmem odstavku obrazložitve ni izrecno napisano, da je imel pripombe na cenitev nepremičnine k. o. K.. Moti ga tudi triindvajseti odstavek obrazložitve, saj je predlagal, da se opravi cenitev zgolj tiste nepremičnine, ki je v k. o. K.. Glede na nastalo situacijo je predlagal, da naj sporno nepremičnino v naravi prejmeta druga udeleženca, če smatrata, da je res toliko vredna. Slednja sta njegov predlog zavrnila, kar izkazuje, da v resnici ne sprejemata cenitve. Pooblaščenki prvega nasprotnega udeleženca na obravnavi dne 9. 11. 2011 nista uspeli, da bi vse njune bistvene navedbe šle v zapisnik, v zapisniku tudi ni korektno povzeto zaslišanje izvedenca. Sicer tudi ni naloga cenilca, da ocenjuje, kakšna bi bila vrednost zemljišča, če bi ga pripojili k drugim zemljiščem. Sprašuje se, kako lahko sodnica, ki ni gradbenica, ocenjuje strokovnost izvedenčeve cenitve. Da prvemu nasprotnemu udeležencu ni bila vročena pripravljalna vloga predlagateljice z dne 7. 12. 2010, je dne 2. 12. 2011 ugotovila njegova pooblaščenka pri pregledovanju spisa. Do navedene pripravljalne vloge se ni imel možnosti opredeliti. Ker ni bil seznanjen s stališči predlagateljice, se je na obravnavi dne 1. 4. 2011 in 9. 11. 2011 pripravil drugače, kot bi se sicer. Navaja, da je pripravljen založiti predujem za cenilca in podaja nove predloge za delitev solastnih nepremičnin.

3. Udeleženca na pritožbo ne odgovarjata.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tisto, ki izvaja cenitev. Izvedenec je pomočnik sodišča v primerih, ko sodišče ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem za ugotovitev in razjasnitev relevantnih dejstev, konkretno vrednosti nepremičnine (primerjaj 243. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

6. Neutemeljena je pritožnikova navedba, da niso bile obravnavane njegove pripombe, ki jih je podal na izvedensko mnenje sodnega izvedenca A. B.. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu upoštevalo vse pripombe prvega nasprotnega udeleženca in njim v odgovor utemeljeno pritrdilo mnenju izvedenca, ki se je do vseh pripomb obrazloženo opredelil. 7. Da je prvi nasprotni udeleženec podal pripombe na izvedensko mnenje, kar izpostavlja pritožba s sklicevanjem na posamezne odstavke obrazložitve izpodbijanega sklepa, pa sicer izhaja tudi iz presojane obrazložitve, ki jo je potrebno obravnavati kot celoto. Na pritožbeno ponovljene navedbe glede mnenja sodnega izvedenca, ki zadevajo „vrednost zemljišč, kakršna bi bila, če bi jih pripojili k drugim zemljiščem“ in možnosti, da sporno zemljišče kupijo sosedje (sorodniki), sodišče druge stopnje potrjuje stališče sodišča prve stopnje, ki je pravilno pojasnilo, da je z navedbami s tem v zvezi izvedenec želel zgolj nakazati, da bi bila lahko konkretna vrednost pritožbeno sporne nepremičnine (parc. št. 1646/2, k. o. K., ID ….) še večja, kot je bila ocenjena v prvotnem poročilu, slednje pa izhaja tudi iz same dopolnitve izvedenskega mnenja (prvi odstavek na strani 9 izpodbijanega sklepa in dopolnitev izvedenskega mnenja, list. št. 114).

8. Izvedensko delo praviloma opravlja en izvedenec (prvi odstavek 245. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zgolj če so v mnenju izvedenca nasprotja in pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, se zahteva mnenje drugih izvedencev (tretji odstavek 254. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje je mnenje in cenitev izvedenca utemeljeno sprejelo, saj ga je ocenilo kot prepričljivega, brez pomanjkljivosti in tudi ni podvomilo v izvedenčeve ugotovitve. Upoštevajoč navedeno torej ni bilo razloga, da bi se postavil dodatni izvedenec za ugotovitev vrednosti nepremičnine in so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pravilno navedlo tudi, kar izpostavlja pritožba, da je bil prvi nasprotni udeleženec pripravljen založiti predujem le glede garaže, ne pa tudi glede ostalih nepremičnin (to izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 9. 11. 2011). Slednje pa ne spreminja pravilnosti odločitve o sprejetju mnenja (uspešno) postavljenega izvedenca, kar smiselno želi uveljaviti pritožba. Pritožnik šele k pritožbi v oporo svojim navedbam glede vrednosti nepremičnine na parc. št. 1646/2, k. o. K., prilaga vrednost po vrednotenju GURS (dokaz), kar pa predstavlja, upoštevajoč da gre za predlagalni nepravdni postopek, nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in iz tega razloga ne more biti predmet obravnave pred sodiščem druge stopnje.

9. Pritožnik ne more biti uspešen s svojimi predlogi o postavitvi novega sodnega cenilca in z novimi predlogi o delitvi solastnine. Dal jih je namreč šele v pritožbi, torej prepozno.

10. Na pritožbene navedbe je odgovoriti še, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zgolj (pravilno) navedlo dejstvo, da predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec na izvedenčevo cenitev nepremičnine nista imela pripomb in ni na mestu pritožbena navedba, da je bilo sodišče s tem „zavedeno“. Iz dejstva, da se predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec po opravljeni cenitvi nista strinjala z novimi predlogi prvega nasprotnega udeleženca glede delitve solastnine, pa ne izhaja, da cenitve izvedenca ne sprejemata (oziroma da nanjo nimata pripomb). Pritožnik (zgolj) navaja tudi okoliščine v zvezi s predlogom za odlog izvršbe in predlogom, da se mu prizna predkupna pravica v primeru prodaje. Sodišče druge stopnje odgovarja, da se je o slednjem pravilno izreklo sodišče prve stopnje (drugi odstavek na 7. strani in četrti odstavek na 8. strani izpodbijanega sklepa).

11. Pritožnik graja tudi, da na naroku dne 9. 11. 2011 njegovima pooblaščenkama ni uspelo, da bi vse njune navedbe šle v zapisnik in da v zapisniku ni korektno povzeto zaslišanje sodnega izvedenca A. B.. Sodišče druge stopnje odgovarja, da je zapisnik o glavni obravnavi javna listina (prvi odstavek 122. člena ZPP in prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Iz zapisnika glavne obravnave z dne 9. 11. 2011 ne izhaja, da sta pooblaščenki na samem naroku za glavno obravnavo ugovarjali zoper vsebino zapisnika, oziroma zapisnik ne vsebuje ugovorov pooblaščenk prvega nasprotnega udeleženca, ki jim ni bilo ugodeno (124. člen ZPP), zato s pritožbenim nasprotovanjem zapisniku prvi nasprotni udeleženec ne more biti uspešen.

12. Pritožnik navaja, da mu pripravljalna vloga predlagateljice z dne 7. 12. 2010 (list. št. 102) ni bila vročena in da se je s pripravljalno vlogo šele dne 2. 12. 2011 seznanila njegova pooblaščenka. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz spisovnega gradiva res ne izhaja vročitev zadevne vloge prvemu nasprotnemu udeležencu. Iz navedene pripravljalne vloge izhaja, da je predlagateljica glede pritožbeno sporne nepremičnine (parc. št. 1646/2, k. o. K.) zgolj predlagala, da sodišče postavi sodnega izvedenca, po pridobitvi podatkov pa se bo predlagateljica tudi izjasnila o predlogu prvega nasprotnega udeleženca (o tem, da prejme navedeno nepremičnino v izključno last, kar se upošteva pri manjšem izplačilu v zvezi s solastnim deležem na drugi nepremičnini). Pritožnik navaja, da ni bil seznanjen s stališči predlagateljice iz navedene pripravljalne vloge, zato se je na obravnavi dne 1. 4. 2011 in 9. 11. 2011 pripravil drugače, kot bi se sicer. Sodišče druge stopnje odgovarja, da pritožnik ne konkretizira, kako bi se na navedeni glavni obravnavi pripravil drugače. Predlagateljica je v zadevni vlogi glede pritožbeno sporne nepremičnine (zgolj) predlagala, da se postavi izvedenec, ki ga je sodišče potem res postavilo. Izvedensko mnenje je bilo prvemu nasprotnemu udeležencu vročeno 25. 8. 2011. Nanj je dvakrat dal pripombe (10. 10. 2011 in 7. 11. 2011). Sodišče prve stopnje jih je obravnavalo, med drugim tudi na obravnavi 9. 11. 2011. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je prvemu nasprotnemu udeležencu glede navedb, ki jih je predlagateljica dala v pripravljalni vlogi z dne 7. 12. 2010, bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Očitek o bistveni kršitvi določb postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) ni utemeljen.

13. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kakšne od kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. O predlogu prvega nasprotnega udeleženca za popravo sklepa (šesti odstavek na 2. strani pritožbe), bo odločilo sodišče prve stopnje (328. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).