Vpogleda predlagatelja in oškodovanca v pravnomočne odločbe prekrškovnega organa

Datum

26.02.2024

Številka

07120-1/2024/71

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Upravni postopki, Zakoniti interesi

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš zgoraj naveden dopis, v katerem v zvezi s prekrškovnimi postopki, ki jih na predlog javnega podjetja kot predlagatelja in oškodovanca vodite zaradi neplačila parkirnine na javnih parkiriščih navajate, da želi javno podjetje pridobiti osebne podatke kršiteljev z namenom uveljavljanja terjatve zaradi neplačila parkirnine. Torej bi v primeru pravnomočnih odločb z izrekom globe in opomina od kršitelja s civilno pravnim zahtevkom terjal dodatno še neplačilo dnevne parkirnine, določene v Odloku o urejanju mestnega prometa.

Po prvem odstavku 58. člena ZP-1 se v hitrem postopku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), ki v 82. členu določa, da imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki tako stranke postopka, kot tudi vsaka druga oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Pravna podlaga za presojo prekrškovnega organa, ali bo dovolil predlagatelju vpogled v podatke kršitelja, je 204.a člen ZP-1 (tudi v okviru varstva osebnih pravic). Ta v 5. odstavku določa, da osebam, ki imajo za uporabo podatkov iz 203. in 204. člena tega zakona upravičen, na zakonu utemeljen interes, se ti podatki dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve. V 6. odstavku pa je določeno, da način upravljanja evidenc iz 203. in 204. člena tega zakona, dajanje podatkov iz teh evidenc, način oddaljenega elektronskega dostopa do evidenc in tehnične pogoje za uporabo podatkov določi minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov. Skladno z navedenim je po vašem mnenju podlaga v Pravilniku o evidencah prekrškovnih organov, evidenci pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, skupni evidenci kazenskih točk v cestnem prometu ter skupni informacijski infrastrukturi (Ur. list RS št. 3/18 in 173/20), ki v 12. členu opredeljuje tudi vsebino zahteve. Tako določa, da bi med drugim moral prosilec izkazati namen in pravno podlago pridobitve podatkov ter osebne podatke za osebo, na katero se zahteva nanaša. Predlagatelj v konkretnem primeru z osebnimi podatki kršitelja ne razpolaga in je njegov osnovni namen pridobiti te podatke iz pravnomočnih odločb prekrškovnega organa. IP zato prosite za mnenje na naslednje dileme:

· ali je predlagatelj postopka o prekršku, ki svojo pravno korist po pridobitvi osebnih podatkov kršiteljev utemeljuje z namenom uveljavljanja terjatve odškodnine zaradi neplačila parkirnine, ki bi jo s civilno pravim zahtevkom terjal od kršitelja, s tovrstno izkazano pravno koristjo upravičen do vpogleda in pridobitve osebnih podatkov iz pravnomočnih odločb prekrškovnega organa (tudi z vidika zbiranja osebnih podatkov kršiteljev)?

· kakšen pravni interes mora predlagatelj izkazati, da bo zakonsko upravičen do vpogleda v pravnomočne odločitve prekrškovnega organa oz. ali je lahko uvedba civilno pravnega zahtevka s terjatvijo neplačila dnevne parkirnine dovoljšen argument za utemeljitev pridobitve osebnih podatkov?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju: ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi zgoraj navedenimi vprašanji.

1.Pri pridobivanju osebnih podatkov je treba ločiti med posredovanjem oziroma pridobivanjem osebnih podatkov, ki jih prekrškovni organi na podlagi 203. člena ZP-1 vodijo v evidenci o pravnomočnih odločbah o prekrških ter med posredovanjem oziroma pridobivanjem osebnih podatkov, ki jih prekrškovni organi vodijo v prekrškovnih zadevah (prekrškovnih spisih).

2.Kot izhaja iz 203. člena ZP-1, je evidenca o pravnomočnih odločbah o prekršku namenjena zagotavljanju izvrševanja pravnih posledic odločb o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te evidence. IP na podlagi tako določenega namena evidence o pravnomočnih odločbah o prekršku meni, da predlagatelj postopka o prekršku oziroma oškodovanec, ki svojo pravno korist po pridobitvi osebnih podatkov kršiteljev utemeljuje z namenom uveljavljanja terjatve odškodnine zaradi neplačila parkirnine, ki bi jo s civilno pravim zahtevkom terjal od kršitelja, s tovrstno izkazano pravno koristjo ni upravičen do pridobitve osebnih podatkov iz navedene evidence.

3.Pravica do pregledovanja in prepisovanja prekrškovnih spisov je urejena v ZP-1, kjer je v prvem odstavku 58. člena določeno, da se, če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, v hitrem postopku glede (…), pregledovanja in prepisovanja spisov, (…) smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V drugem odstavku istega člena je nadalje določeno, da se za (…), pravice oškodovanca v postopku, (…) smiselno uporabljajo določbe tega zakona o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Med pravice oškodovanca sodi tudi njegova pravica do pregledovanja in prepisovanja spisov, ki je za redni sodni postopek določena v 102. členu ZP-1, v katerem je določeno, da ima pravico pregledovati in prepisovati spise med drugimi tudi oškodovanec, kateremu se pregled in prepis spisov sme odreči, preden je bi zaslišan kot priča.

4.IP meni, da se javnemu podjetju kot predlagatelju postopka in oškodovancu, ki svojo pravno korist utemeljuje z namenom uveljavljanja terjatve odškodnine zaradi neplačila parkirnine, ki bi jo s civilno pravim zahtevkom terjal od kršitelja, na podlagi 82. člena ZUP v povezavi z 58. in 102. člena ZP-1 lahko omogočiti vpogled in prepis dokumentov v tistih pravnomočno končanih prekrškovnih postopkih (spisih), v katerih nastopa kot predlagatelj in oškodovanec. Uveljavljanje civilno pravnega zahtevka s terjatvijo neplačila dnevne parkirnine je torej po mnenju IP dovoljšen argument za utemeljitev vpogleda in pridobitve kopije potrebnih dokumentov z osebnimi podatki kršitelja, ki se nahajajo v prekrškovnem spisu, saj z vidika varstva osebnih podatkov ni sporno, če se stranka ali druga upravičena oseba seznani z osebnimi podatki kogarkoli na dokumentih, ki se nahajajo v prekrškovni zadevi (»spisu«), če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZP-1.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Uvodna pojasnila

IP uvodoma poudarja, da izven nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov in podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov. V okviru neobvezujočega mnenja IP ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje osebnih podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. IP namreč skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig lahko nastopa kot pritožbeni organ, če specialni predpis za posamezne primere ne določa drugače.

IP pojasnjuje, da je pri pridobivanju osebnih podatkov treba ločiti med pridobivanjem oziroma posredovanjem osebnimi podatkov, ki jih prekrškovni organi na podlagi 203. člena ZP-1 vodijo v evidenci o pravnomočnih odločbah o prekrških ter med pridobivanjem osebnih podatkov, ki jih prekrškovni organi vodijo v prekrškovnih zadevah (prekrškovnih spisih). IP lahko kot pritožbeni organ na podlagi 41. člena ZVOP-2 nastopa le v primeru zavrnitve posredovanja osebnih podatkov iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje podatkov iz prekrškovne zadeve (prekrškovnega spisa), pa lahko vlagatelj svojo pravico do pregledovanja in prepisovanja spisa uveljavlja s pravnimi sredstvi pred organi, ki so pristojni za vodenje in odločanje v postopku o prekršku, med katere pa IP v konkretnem primeru ne sodi.

Pregledovanje ter posredovanje oziroma pridobivanje osebnih podatkov še šteje kot obdelava osebnih podatkov, pri čemer je treba imeti za vsako obdelavo osebnih podatkov ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe, kjer je določeno, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Točka (f) se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

IP glede na informacije, ki ste mu jih poslali sklepa, da bi se v opisanem primeru ob odsotnosti privolitve posameznika kot pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov predlagatelju postopka o prekršku oziroma oškodovancu lahko štela točka (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca), pri čemer pa bi moral biti ob tem izpolnjen tudi pogoj iz drugega odstavka 6. člena ZVOP-2, ki določa, da se pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov iz točke (c) in (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe šteje za zakonito le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave.

Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov je treba upoštevati tudi načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe, skladno s katerimi morajo biti osebni podatki med drugim: a) obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se ti podatki nanašajo (zakonitost, poštenost in preglednost); b) zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (omejitev namena); c) ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (najmanjši obseg podatkov); ter e) hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je to potrebno za namene, za katere se obdelujejo (omejitev shranjevanja). V skladu z drugim odstavkom 5. člena Splošne uredbe je upravljavec odgovoren za skladnost z načeli iz prvega odstavka tega člena in mora biti to skladnost tudi zmožen dokazati.

IP še opozarja, da mora prekrškovni organ kot upravljavec osebnih podatkov za vsako posredovanje osebnih podatkov skladno s šestim odstavkom 41. člena ZVOP-2 zagotoviti možnost poznejše ugotovitve, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kateri pravni podlagi, za kateri namen oziroma iz katerih razlogov. Navedena dolžnost obstaja ne glede na to, ali se osebni podatki posredujejo iz zbirke osebnih podatkov, npr. evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ali pa se osebni podatki posredujejo iz prekrškovne zadeve (prekrškovnega spisa).

2. Posredovanje osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov

Kadar gre za posredovanje osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov, ki so vzpostavljene in se vodijo na podlagi zakona, kamor sodi tudi evidenca o pravnomočnih odločbah o prekrških, se ob upoštevanju zgoraj navedenih pravnih podlag in načel za obdelavo osebnih podatkov posredovanje iz takšne zbirke šteje za zakonito, če je takšna obdelava v skladu z zakonom, ki določa vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo v zbirki, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov v evidenci o pravnomočnih odločbah o prekršku, ki jo vodijo prekrškovni organi, je določena v ZP-1, kjer je v 203. členu določen namen obdelave ter vrste osebnih in drugih podatkov, ki se vodijo v evidenci, v 204.a členu je določeno, komu, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji se dajejo podatki iz navedene evidence, 205. člen pa določa izbris oziroma rok hrambe podatkov v evidenci.

Kot je določeno v prvem odstavku 203. člena ZP-1, morajo prekrškovni organi zaradi zagotavljanja izvrševanja pravnih posledic odločb o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te evidence voditi evidenco o pravnomočnih odločbah o prekrških.

Evidenca o pravnomočnih odločbah o prekršku je torej namenjena zagotavljanju izvrševanja pravnih posledic odločb o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te evidence. Takšen namen izhaja tudi iz 204.a člena ZP-1, v katerem so že določeni tudi uporabniki, ki lahko iz evidence pridobivajo osebne in druge podatke za te namene ter način pridobivanja osebnih podatkov s strani posameznih uporabnikov. Kot izhaja iz 204.a člena ZP-1, se osebni podatki iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekršku in evidence pravnomočnih odločb sodišč dajejo posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, sodiščem in državnim tožilstvom, prekrškovnim organom ter državnim organom in organom samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih zakonsko določenih pristojnosti. V petem odstavku 204.a člena ZP-1 je sicer določeno, da se osebam, ki imajo za uporabo podatkov iz 203. in 204. člena tega zakona upravičen, na zakonu utemeljen interes, se ti podatki dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, vendar pa takšna določba po mnenju IP še ne pomeni, da se lahko tem osebam na podlagi obrazložene pisne zahteve osebni podatki iz zbirk dajejo za namene, ki v zakonu niso izrecno določeni. Uporaba osebnih podatkov iz navedene evidence z druge namene, kot so določeni v citiranem 203. členu ZP-1 ali so izrecno določeni v kakšnem drugem zakonu, bi bila po mnenju IP v nasprotju s prvim odstavkom 38. člena Ustave Republike Slovenije, ki prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.

IP glede na jasno določen namen obdelave osebnih podatkov v evidencah o pravnomočnih odločbah o prekršku meni, da zaradi v ZP-1 jasno določenega namena evidence o pravnomočnih odločbah o prekršku predlagatelj postopka o prekršku oziroma oškodovanec, ki svojo pravno korist po pridobitvi osebnih podatkov kršiteljev utemeljuje z namenom uveljavljanja terjatve odškodnine zaradi neplačila parkirnine, ki bi jo s civilno pravim zahtevkom terjal od kršitelja, s tovrstno izkazano pravno koristjo ni upravičen do pridobitve osebnih podatkov iz navedene evidence.

2. Posredovanje osebnih podatkov iz prekrškovnih zadev (prekrškovnih spisov)

Pravica do pregledovanja in prepisovanja dokumentov, ki so bili pridobljeni in se uporabljajo za namene vodenja pravnih postopkov ter se vodijo v spisih pravnih zadev, je praviloma vedno urejena v zakonu, ki določa pravila vodenja pravnega postopka. V primeru prekrškovnih postopkov je pravica do pregledovanja prekrškovnih spisov urejena v ZP-1, ker je v prvem odstavku 58. člena določeno, da če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, se v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vrnitve v prejšnje stanje, vročanja in izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku. V drugem odstavku 58. člena je nadalje še določeno, da za osebno in hišno preiskavo, zaseg in preiskavo elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, zaseg in odvzem predmetov, privedbo, pridržanje in varščino, zastopanje tuje pravne osebe, postopek zoper pravno in odgovorno osebo, pravice oškodovanca v postopku, združitve in izločitve postopka, prekinitve in ustavitve postopka ter stroške postopka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Pregledovanje spisov v rednem sodnem postopku ureja 102. člen ZP-1, ki v prvem odstavku določa, da predlagatelj postopka, obdolženec in njegov zakoniti zastopnik, zastopnik obdolžene pravne osebe, zagovornik, oškodovanec, njegov pooblaščenec in njegov zakoniti zastopnik imajo pravico pregledovati in prepisovati spise in si ogledati dokazne predmete. V četrtem odstavku je glede pravice oškodovanca do pregleda spisa še določeno, da se oškodovancu sme odreči pregled in prepisovanje spisov in ogled predmetov, preden je bil zaslišan kot priča.

Zgoraj citirane določbe 58. in 102 člena ZP-1 se v povezavi z 82. členom ZUP z vidika 6. člena Splošne uredbe po mnenju IP štejejo kot ustrezna pravna podlaga, ki prekrškovnemu dopušča, da javnemu podjetju kot predlagatelju postopka in oškodovcu, ki svojo pravno korist utemeljuje z namenom uveljavljanja terjatve odškodnine zaradi neplačila parkirnine, ki bi jo s civilno pravim zahtevkom terjal od kršitelja, omogoči vpogled in prepis dokumentov v tistih pravnomočno končanih prekrškovnih postopkih (spisih), v katerih podjetje nastopa kot predlagatelj in oškodovanec. Uveljavljanje civilno pravnega zahtevka s terjatvijo neplačila dnevne parkirnine je torej po mnenju IP dovoljšen argument za utemeljitev vpogleda in pridobitve kopije potrebnih dokumentov z osebnimi podatki kršitelja, ki se nahajajo v prekrškovnem spisu, saj z vidika varstva osebnih podatkov ni sporno, če se stranka ali druga upravičena oseba seznani z osebnimi podatki kogarkoli na dokumentih, ki se nahajajo v prekrškovni zadevi (»spisu«), če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZP-1.

IP ob še opozarja, da sme oškodovanec ali katera koli druga oseba, ki ji je na podlagi pravice do pregleda in prepisovanja spisa pridobila dokumente z osebnimi podatki, pridobljene dokumente in osebne podatke uporabljati le za namene, za katere so mu bili dokumenti oziroma osebni podatki posredovani, to je praviloma le za uveljavljanje ali varovanje svojih pravic pred osebami javnega sektorja.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka