Jedro

Tožnik je v tožbi zaradi ugotovitve ničnosti izvršilnega naslova kot toženo stranko navedel tudi Republiko Slovenijo in ne Okrajnega sodišča v A., zato ni tehtnega razloga za določitev drugega sodišča namesto Okrajnega sodišča v A. Okrajno sodišče v A. je v predlogu navedlo enake razloge za določitev drugega sodišča, kot jih je navedlo že v prejšnjem predlogu, ki je bil zavrnjen. Gre za pravnomočno odločeno stvar, zato o takem predlogu ni mogoče znova odločati.

Izrek

Predlog tožeče stranke se zavrne, predlog Okrajnega sodišča v A. pa zavrže.

Obrazložitev

V pravdni zadevi Okrajnega sodišča v A. opr. št. P 102/2006 je tožnik dne 27.6.2007 predlagal določitev drugega stvarno in krajevno pristojnega sodišča. V predlogu navaja, da je podan zakoniti pogoj za delegacijo, ker je med drugimi toženci tudi Republika Slovenija, Okrajno sodišče v A. Okrajno sodišče v A. je v predlogu z dne 21.8.2007 predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker je tretja tožena stranka Okrajno sodišče v A., ki zato ne more odločati v zadevi. Poleg tega se tožbeni zahtevek nanaša na ugotovitev ničnosti pravnomočne sodbe, ki jo je izdalo to sodišče. Tožnikov predlog ni utemeljen, predlog sodišča pa ni dovoljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB 3, Uradni list RS, št. 73/2007) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali sodišča določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

Tožnik vidi tehtni razlog za delegacijo v tem, da je med ostalimi toženci tožena stranka tudi Republika Slovenija, Okrajno sodišče v A. Očitno tožnik meni, da je tretja tožena stranka Okrajno sodišče v A. Vendar je tretja tožena stranka Republika Slovenija, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, saj jo je tako opredelil tožnik sam v svoji tožbi in v popravi tožbe. Okrajno sodišče v A. torej ni tožena stranka. Okoliščina, da tožnik zahteva ugotovitev ničnosti pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v A., tudi ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Po določbah ZPP namreč o marsikaterih pravnih sredstvih odloča sodišče, ki je izdalo izpodbijano odločbo (npr. obnova postopka, razveljavitev sodne poravnave). Zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog kot neutemeljen zavrnilo.

Okrajno sodišče v A. je v svojem predlogu za delegacijo z dne 21.8.2007 navedlo iste razloge, kot jih je navedlo že v svojem prejšnjem predlogu z dne 19.9.2006. Prejšnji predlog je Vrhovno sodišče s sklepom opr. št. I R 96/2006 z dne 22.2.2007 zavrnilo. Zato Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za pravnomočno razsojeno stvar (drugi odstavek 319. člena ZPP). O predlogu stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča odloča Vrhovno sodišče s sklepom (prvi in tretji odstavek 128. člena ZPP), pri izdaji sklepov pa se smiselno uporabljajo zakonske določbe o sodbi (332. člen ZPP) in tako tudi določba o pravnomočnosti. Ker torej sodišče v novem predlogu navaja enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem predlogu ni mogoče znova odločati. Predlog sodišča je bilo zato treba zavreči (drugi odstavek 319. člena ZPP).