Jedro

Tožena stranka bi morala sodišču sporočiti, zakaj je bila ovira, ki ji je onemogočila pristop na narok, nenadna in objektivno nepredvidljiva, za te navedbe pa bi morala predložiti oz. predlagati tudi dokaze. Če slednjih ni, pa bi morala sporočiti, da z njimi ne razpolaga, ampak da jih bo dostavila kasneje (tj. takoj, ko bo to mogoče - in jih tudi dostaviti).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 114770/2011 z dne 11. 8. 2011, in sicer za plačanih 220,00 EUR s pripadki, ter je v tem delu postopek ustavilo (I. točka izreka sodbe); v preostalem delu pa je sklep o izvršbi ohranilo v veljavi, torej za plačilo 1.971,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.269,38 EUR od 20. 5. 2011 dalje do plačila, od zneska 113,85 EUR od 28. 5. 2011 dalje do plačila in od zneska 588,00 EUR od 7. 6. 2011 dalje do plačila in v celoti v 3. odstavku izreka za plačilo izvršilnih stroškov (II. točka izreka sodbe). Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo še, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 592,15 EUR v roku 8 dni od vročitve sodbe sodišča prve stopnje, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka sodbe).

2. Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo, s katero smiselno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter mu vrne zadevo, da izvede narok.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki v odgovor, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku o sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). S pritožbo torej ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo kljub odsotnosti tožene stranke. Ker je bila ta pravilno vabljena (prim. vročilnica, pripeta k red. št. 25 spisa), pa svoje odsotnosti ni opravičila, je sodišče prve stopnje štelo, da umika dokazna predloga za zaslišanje dveh prič (prvi odstavek 455. člena ZPP). Tožena stranka v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje preložiti narok za glavno obravnavo, saj je tožena stranka opravičila svojo odsotnost. Te pritožbene navedbe so neutemeljene.

7. Za preložitev naroka namreč ne zadostuje, da stranka opraviči svoj izostanek, temveč mora imeti zanj opravičljiv razlog (prvi odstavek 115. člena ZPP), ki pa ga tožena stranka ni navedla, niti izkazala. V spisu je sicer najti zaznamek, da je E. B. (ki je bil predlagan za pričo) sodišču telefonsko sporočil, da ju s toženo stranko ne bo na narok, ker je (časopis) ... zamujal za uro in pol, zaradi česar sta še vedno na terenu, nihče pa ju ne more zamenjati, kar pa ne zadošča za izkaz upravičene odsotnosti. Razlogi, povzeti kot uradni zaznamek iz telefonskega pogovora, so namreč pavšalni, predvsem pa neizkazani. Tožena stranka bi morala sodišču sporočiti, zakaj je bila ovira, ki ji je onemogočila pristop na narok, nenadna in objektivno nepredvidljiva, za te navedbe pa bi morala predložiti oz. predlagati tudi dokaze. Če slednjih ni, pa bi morala sporočiti, da z njimi ne razpolaga, ampak da jih bo dostavila kasneje (tj. takoj, ko bo to mogoče - in jih tudi dostaviti).

8. Nadalje iz spisa izhaja, da je tožena stranka dan po naroku (28. 10. 2015) po faksu poslala pisno opravičilo, v katerem je ponovno navedla, da je časopis zamujal pri dostavi, o čemer je bila obveščena okrog 2. ure zjutraj, ter da ji v tako kratkem času ni uspelo najti zamenjave. Tožena stranka tudi k temu opravičilu ni priložila nobenih dokazil, temveč je šele pritožbi zoper sodbo priložila dopis podjetja I. d. o. o. (list. št. 125 spisa), iz katerega izhaja, da je dostava časopisa zamujala, vendar pa pritožbeno sodišče tega dokaza ne more več upoštevati, ker gre za nedopustno pritožbeno novoto, saj toženka ni izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla pravočasno predložiti(1) (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožene stranke, da naj jo sodišče prve stopnje zaradi hude gospodarske krize oprosti plačila sodnih taks in pravdnih stroškov, višje sodišče pojasnjuje, da lahko oprostitev po Zakonu o brezplačni pravni pomoči oz. po Zakonu o sodnih taksah učinkuje le za lastne pravdne stroške in sodne takse, ne pa za pravdne stroške nasprotne stranke (VSM sklep I Cp 1153/2014 z dne 20. 11. 2014). Stroški v višini 492,15 EUR, v zvezi s katerimi tožena stranka predlaga oprostitev, so namreč pravdni stroški tožeče stranke, odmerjeni v III. točki izreka izpodbijane sodbe.

10. Višje sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ni opredelilo, ker niso pravno pomembne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): kar niti ne bi bilo mogoče glede na to, da je družba I. d. o. o. potrdilo izdala že dne 27. 10. 2014, torej na dan naroka in očitno ni opravičljivega razloga za toženkino zamudo pri predložitvi tega dokaza.