Jedro

Med druge tehtne razloge spada tudi s strani stvarno in krajevno pristojnega sodišča zatrjevana okoliščina, da je to sodišče navedeno kot toženec v tožbi z dne 28. 2. 2014 in da mu tožnik očita protipravno ravnanje. Če bi v obravnavani pravdni zadevi odločali sodniki tega sodišča, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje se določi Okrajno sodišče v Brežicah.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Krškem je v teku pravdni postopek, v katerem tožnik med drugim zahteva, da mu drugi toženec plača odškodnino 5.000 EUR. Okrajnemu sodišču v Krškem kot bistveno očita, da so sodniki tega sodišča kršili tožnikovo pravico do sodnega varstva, zaradi česar mu je nastala premoženjska in nepremoženjska škoda. Stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Krškem predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je kot drugi toženec navedeno Okrajno sodišče v Krškem.

2. Predlog je utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj, in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani stvarno in krajevno pristojnega sodišča zatrjevana okoliščina, da je to sodišče navedeno kot toženec v tožbi z dne 28. 2. 2014 in da mu tožnik očita protipravno ravnanje. Če bi v obravnavani pravdni zadevi odločali sodniki tega sodišča, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje o zadevi določilo Okrajno sodišče v Brežicah.