- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1925/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1925.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Zavarovanje terjatve z zastavno pravicoAli ima upnica pravico zahtevati zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, kljub temu da dolžnik navaja, da je stanje njegovega davčnega dolga po datumu dolgovnega seznama drugačno?
- Obstoj izvršilnega naslovaAli dolžnik lahko oporeka izvršilnemu naslovu, ki ga predstavlja dolgovni seznam, in ali morebitna poznejša delna plačila vplivajo na pravico upnice do zavarovanja terjatve?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker je t.i. dolgovni seznam po določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov, ki mu dolžnik v danem primeru te lastnosti ne odreka, ima uporabnik pravico zahtevati zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini po določbi 243. člena ZIZ.
Izrek
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi overjenega dolgovnega seznama iz naslova davkov in prispevkov po stanju na dan 31.7.1999 dovolilo zaradi zavarovanja izvršljive terjatve upnice zoper dolžnika v višini oz. obsegu, natančno opredeljenem v izreku prvostopnega sklepa, vknjižbo zastavne pravice pri nepremičninah vl.št. 1038 k.o..., ki so v izključni lasti dolžnika. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor dolžnika zoper tak sklep ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Dolžnik v ugovoru (sedaj pritožbi) navaja, da se dolgovni seznam nanaša na stanje dne 31.7.1999, vendar pa da je stanje davčnega dolga sedaj drugačno, saj je bilo po tem datumu nakazano 150.000,00 SIT za poravnavo davčnih obveznosti, kar je razvidno iz priloženih najemnih pogodb in dokazil o plačilu. Sicer pa se bo tudi dohodek iz naslova prejete najemnine še v bodoče nakazoval za kritje zapadlih davčnih obveznosti v višini približno 60.000,00 SIT mesečno, pri čemer dolžnik zatrjuje, da bo davčni dolg v enem letu, najpozneje do 31.10.2000, poravnal. Zato meni, da zavarovanje dolga z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini ni nujno potrebno.
Upnica je v odgovoru na ugovor predlagala, da se slednji zavrne.
Ugovor ni utemeljen.
Dolžnik obsegu svojega dolga iz dolgovnega seznama po stanju na dan 31.7.1999 ne oporeka. Ker je t.i. dolgovni seznam po določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršilni naslov, ki mu dolžnik v danem primeru te lastnosti ne odreka, ni nobenega dvoma o tem, da ima upnica pravico zahtevati zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini po določbi 243. člena ZIZ. Morebitna poznejša delna plačila, kot jih zatrjuje dolžnik (in ki jih upnica v odgovoru na ugovor pretežno prereka), na sam obstoj pravice do zavarovanja terjatve ne morejo imeti vpliva. Za primer, da pride do izvršbe (245. člen ZIZ), pa lahko dolžnik razloge za prenehanje terjatve (v celoti ali delno) zaradi izpolnitve obveznosti uveljavlja vse do konca izvršilnega postopka (drugi odstavek 56. člena ZIZ). Zato je bilo treba po obrazloženem dolžnikov ugovor na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti in potrditi izpodbjiani sklep sodišča prve stopnje.