U-I-231/98

18. 3. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Antona Duha iz Maribora na seji dne 18. marca 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 3., 4., 5. in 15. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 - odl.US, 13/93 - odl.US, 31/93, 24/95 - odl.US, 20/97 - odl.US, 23/97 - odl.US, 65/98 in 76/98 - odl.US) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik navaja, da je pravni naslednik po svojih tetah, ki sta za časa življenja, leta 1932 posodili večjo vsoto denarja posojilojemalcema, sedaj pokojnima upravičencema do denacionalizacije nepremičnin, podržavljenih leta 1948 na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji (ZARK). Za dano posojilo naj bi si bili pobudnikovi pravni prednici izgovorili zastavno pravico, ki naj bi bila tudi vpisana v zemljiško knjigo pri kasneje podržavljenih nepremičninah, in ki je bila ob podržavljenju "črtana".

2.Pobudnik meni, da so izpodbijane določbe Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker ne omogočajo denacionalizacije odvzetih pravic, kot je zastavna pravica.

B.

3.Z ZDen je zakonodajalec iz gospodarskih (lastninjenje) in političnih razlogov (poprava krivic) na novo uredil lastninska razmerja za naprej (ex nunc). Zakonodajalec ZDen ni zasnoval na institutu civilnega prava - vzpostavitvi prejšnjega stanja - temveč je določil pravice upravičencev glede na dejanske okoliščine in pravna stanja v državi Sloveniji po uveljavitvi tržnega gospodarskega in demokratičnega političnega sistema.

Zakonodajalec je bil upravičen, da glede na posebnosti, ki jih je povzročilo podržavljenje in dalj časa trajajoče stanje podržavljenja, na poseben način uredi odškodovanje in sprejme poseben predpis za to. Tako stališče je Ustavno sodišče zavzelo že večkrat, npr. v odločbi št. U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995 (Uradni list RS, št. 24/95 in OdlUS IV, 42) in v odločbi št. U- I-103/97 z dne 9.4.1998 (Uradni list RS, št. 35/98 in OdlUS VII, 67). Pri določitvi načina in obsega denacionalizacije pa gre za vprašanje primernosti zakonske ureditve, kar spada v polje proste presoje zakonodajalca.

4.ZDen ureja denacionalizacijo podržavljenega premoženja (1. člen). V prvem odstavku 8. člena je ZDen že ob uveljavitvi leta 1991 opredelil predmet denacionalizacije z določitvijo, da se za premoženje v smislu tega zakona štejejo premične in nepremične stvari ter podjetja oziroma kapitalski deleži osebnih in kapitalskih družb. Terjatve in druge podobne pravice tako niso opredeljene kot predmet vračanja v postopku denacionalizacije.

5.Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98 - v nadaljevanju: ZDen-B) je vseboval določbo (8. člen ZDen-B), na podlagi katere naj bi bilo omogočeno uveljavljanje terjatev, ki naj bi s podržavljenjem postale neizterljive ali nezavarovane. To določbo je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98) razveljavilo, ker je ugotovilo, da je zaradi svoje nejasnosti in nasprotij tako znotraj nje same kot znotraj ureditve denacionalizacije v nasprotju z 2. členom Ustave.

6.V obrazložitvi citirane odločbe (točka 102) so navedeni povojni predpisi, ki so določali ureditev bremen, vknjiženih na podržavljenih nepremičninah. Tako je Zakon o ureditvi bremen, vknjiženih na nepremičninah, ki so prešle v last države po Zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji in po Splošnem zakonu o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi (Uradni list FLRJ, št. 106/47), v 1. členu določal, da obveznosti za neplačani del denarnih dolgov, vknjiženih na podržavljenih nepremičninah, prevzame država do višine vrednosti odvzete nepremičnine. To pa pomeni, da glede teh terjatev že pojmovno ne gre za podržavljenje v smislu 1. člena ZDen, kljub temu, da se je zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) ob podržavljenju izbrisala. Dejstvo, da je bila hipoteka vpisana, je namreč lahko le dokaz, da je bila terjatev zavarovana, ne more pa biti dokaz neplačane obveznosti.

7.Pobuda je torej očitno neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen