Jedro

Ob nesporni dejanski ugotovitvi, da ima tožnik enoletno prepoved približevanja mladoletni, je potrebno uporabiti 8. točko 11. člena ZUPJS. Mladoletna hčerka zato ni bila, niti mogla biti upoštevana pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika. Sicer je postopek v delu, ki se nanaša na priznanje višje denarne socialne pomoči z neizpodbijanim delom sodbe že pravnomočno zaključen. To pa seveda ne pomeni, da v predsodnem postopku ne bi bilo potrebno odločati tudi o denarni socialni pomoči, plačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za mladoletno hčerko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (IV. in V. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 214,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče je odpravilo odločbo št. ... z dne 18. 11. 2017 (I. tč. izreka) in izreklo, da bo o pravici A.A. do denarne socialne pomoči, plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za čas od 1. 10. 2017 do 31. 3. 2018 odločil toženec v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (IV. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na odpravo prvostopenjske odločbe tožene stranke (pravilno: Centra za socialno delo B.) št. ... z dne 16. 10. 2017 in da se tožniku za čas od 1. 10. 2017 do 31. 3. 2018 prizna denarna socialna pomoč v višini 115,75 EUR mesečno, je zavrnilo (II. tč. izreka). Tožbo na priznanje pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev tožniku, je zavrglo (III. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da za tožnika v 15 dneh na račun prvostopenjskega sodišča povrne 97,35 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. tč. izreka).

2. Prvostopenjsko sodbo v IV. in V. točki izreka izpodbija tožena stranka zaradi bistvene kršitve postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

Sklicuje se na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev1 (ZUPJS) in Zakon o socialno varstvenih prejemkih2 (ZSVarPre). Povzema določbe 1., 5., 9., in 39. člena ter posebej izpostavlja 8. tč. 11. člena ZUPJS-a, po kateri se pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva oseba, ki je brez staršev, ker so ti umrli ali ker v življenjski skupnosti zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so sproženi ali že tečejo postopki v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje nasilja v družini, ni več dejansko povezana z njimi. Ob navedeni zakonski ureditvi je odločba z dne 18. 11. 2017 zakonita. Odpravljena je neutemeljeno, saj je potrebno tožnikovo mladoletno hčerko izločiti iz družine, tožnika pa šteti kot samsko osebo. Stališče sodišča, da mora o pravici mladoletne hčerke odločiti tožena stranka je zmotno, ne samo zato, ker o pravici odloča organ prve stopnje, temveč tudi zato, ker tožnik zahteve za hčerko A.A. niti ni vložil. Sodišče v 10. točki obrazložitve protispisno povzema, da je vložena vloga za hčerko, kar ne drži. Gre za procesno kršitev iz 15. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP) zaradi nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino listine z dne 27. 9. 2017. Izpodbija tudi stroškovni izrek sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ker so nezakonito priznani stroški za pristop na narok 30. 5. 2018 za relacijo Slovenska Bistrica - Maribor - Slovenska Bistrica v znesku 17,98 EUR. Sklicuje se na Pdp 962/2012 in Pdp 588/2015 po katerih ni dolžnosti vračila potnih stroškov, če si nasprotna stranka pooblaščenca izbere izven kraja sedeža sodišča. 3. Tožnik prereka pritožbene navedbe toženke. Poudarja, da je vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev 27. 9. 2017 vložil na obrazcu, ki ne pušča dvoma, da poleg vlagatelja pravice iz javnih sredstev uveljavljajo tudi otroci. V preteklosti je na enak način uveljavljal pravice za hčer A.A., ki je bila upoštevana in so ji bile pravice priznane. Prereka še pritožbo zoper stroškovni izrek sodbe, saj je zastopan po odločbi BPP 233/2018 z dne 16. 5. 2018 po odvetnici, ki jo je določil organ službe za BPP po uradni dolžnosti. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane IV. in V. točke izreka sodbe, ki je izdana ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do zatrjevane kršitve 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP kar bo obrazloženo v nadaljevanju. Sodba je v izpodbijanem delu utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na toženkino izvajanje dodaja naslednje.

6. Glede na razpoložljivo listinsko dokumentacijo v upravnem spisu, vključno z "Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev" je v 6. točki obrazložitve sodbe pravilno razlogovano, da je tožnik dne 27. 9. 2017 na CSD vložil vlogo za uveljavljanje denarne socialne pomoči zase in za svojo hčerko A.A.. Gre za vlogo (A/13) na tipskem obrazcu, ki pod zaporedno št. I zajema podatke oseb, ki uveljavljajo pravice iz javnih sredstev, in sicer: - v 1. točki: vlagatelja; - v 2. točki: zakonca, zunajzakonskega partnerja ali registriranega v istospolni partnerski skupnosti in - v 3. točki: otroke, ki jih je potrebno navajati po vrstnem redu od najstarejšega do najmlajšega.

Utemeljitev prvostopenjske sodbe torej ni protispisna in ni kršitve 15. tč. 2. odstavka 339. člena ZPP, kot zatrjuje pritožba. Ravno nasprotno. Glede na povzeto vsebino tipske vloge je protispisno prav toženkino zatrjevanje nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino tipske vloge, vložene 27. 9. 2017. 7. Ob nesporni dejanski ugotovitvi, da ima tožnik na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 7. 2017 enoletno prepoved približevanja mladoletni hčerki A.A., je potrebno uporabiti 8. točko 11. člena ZUPJS. Mladoletna hčerka zato ni bila, niti mogla biti upoštevana pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika. Sicer je postopek v delu, ki se nanaša na priznanje višje denarne socialne pomoči z neizpodbijanim delom sodbe že pravnomočno zaključen. To pa seveda ne pomeni, da v predsodnem postopku ne bi bilo potrebno odločati tudi o denarni socialni pomoči, plačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za mladoletno hčerko A.A. iz razlogov, ki so podrobno utemeljeni v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

8. Prvostopenjsko sodišče namreč pravilno izpostavlja, da je mladoletna A.A. s sodno poravnavo št. IV P 82/2015 z dne 7. 5. 2015 bila in je še vedno zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku. Tožnik ima roditeljsko pravico in s tem tudi dolžnost skrbeti za hčerko vključno z uveljavljanjem pravic iz sistema socialne varnosti, ki so predmet tega sodno socialnega spora. V ponovljenem upravnem postopku bo zato potrebno razčistiti vse relevantne okoliščine konkretnega primera in postopati v skladu s 7. členom Zakona o splošnem upravnem postopku4 (ZUP), ki med drugim pooblaščenim organom izrecno nalaga, da morajo strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in da nevednost in neukost strank nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Razčistiti bo potrebno vprašanja na katera opozarja sodišče prve stopnje. Torej ugotoviti, kakšen je bil materialni položaj tožnikove mladoletne hčerke A.A. ter ali je bila v spornem obdobju upravičena do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Navedena pravno odločilna dejstva bo lahko ugotavljala tožena stranka sama ob ponovnem reševanju rednega pravnega sredstva zoper prvostopenjsko upravno odločbo ali pa bo zadevo odstopila pristojnemu Centru za socialno delo. Pritožba v tej smeri je morala ostati neuspešna.

9. Enako velja za pritožbo zoper stroškovni izrek sodbe. Sklicevanje na Pdp zadevi, po katerih delodajalec ni dolžan nositi povečanih stroškov, če si nasprotna stranka pooblaščenca izbere izven kraja sedeža sodišča, ni utemeljeno. Ker je socialni oddelek Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani edini stvarno pristojen za reševanje socialnih zadev na območju celotne Republike Slovenije, ni mogoče zatrjevati, da bi si tožnik pooblaščenko izbral izven sedeža sodišča. Priglašene stroške za prihod odvetnice iz Slovenske Bistrice na obravnavo v Maribor in nazaj v višini 17,98 EUR je dolžna kriti toženka, saj materialno pravo ni zmotno uporabljeno in zato tudi ta del pritožbe ostaja neuspešen.

10. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno odločiti, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe. Torej pritožbo zoper izpodbijano IV. in V. točko izreka sodbe na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Pritožbeno sodišče je hkrati odločilo, da priglašeni stroški odgovora na pritožbo bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, saj gre za zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. 12. Dne 25. 10. 2018 je pritožbeno sodišče izdalo sklep o popravi sodbe št. Psp 294/2018. Pri odločitvi o stroških postopka je prišlo do očitne pomote, saj pred pritožbenim sodiščem ni šlo za zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. Izrek sodbe, da stroški postopka bremenijo proračunska sredstva je na podlagi 328. člena ZPP ustrezno popravilo tako, da je v skladu s 165. členom v zvezi s 154. in 155. členom ZPP tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 214,18 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pri odmeri navedenih stroškov je upoštevana Odvetniška tarifa5 (OT). Po tar. št. 15/4 je priznanih 375 točk za vložitev odgovora na pritožbo in po 11. členu OT 2 % za materialne stroške, vse povečano za 22 % DDV.

13. S tem prepisom se nadomesti prejšnji prepis sodbe Psp 294/2018 z dne 27. septembra 2018. 1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.