Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sredstva v višini 3.332,23 EUR so glede na tožničino trditveno podlago sredstva, namenjena za vzpodbudo in pomoč pri njenem študiju. Tožnica je že v predsodnem postopku zatrjevala, da ta denarna sredstva ne predstavljajo dohodka po 12. členu ZUPJS, temveč izjemo opredeljeno v 2. alineji 2. točke 3. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči. Ne glede na tožničino zatrjevanje, je sodišče kot pravilno štelo ugotovitev pristojnega CSD, da se znesek 3.332,23 EUR šteje kot premoženje po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS. Sodišče je napačno razlogovalo, da so tožničina zatrjevanja o podarjenih denarnih sredstvih na varčevalnem računu v znesku 3.332,23 EUR pravno nepomembna.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču v novo sojenje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca z dne 15. 10. 2020 in z dne 14. 7. 2020 ter na ugotovitev, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči od 10. 10. 2020 dalje, do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje od 10. 10. 2020 dalje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev od 10. 10. 2020 dalje ter plačila zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od 10. 10. 2020 dalje do plačila. Hkrati je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.
2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje, tožencu pa naloži plačilo stroškov sodnega postopka.
Pritožnica je 9. 10. 2020 podala vlogo za uveljavitev denarne socialne pomoči, pravice do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Prvostopenjski organ je z odločbo 15. 10. 2020 odločil, da pritožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči oziroma do uveljavljanih pravic. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 14. 7. 2021 zavrnilo tožničino pritožbo, zaradi česar je tožnica pri naslovnem sodišču vložila tožbo. Sodišče ni uporabilo pravilne materialne podlage, v posledici česar je napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Povsem je prezrlo določbe Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči. Pravilnik določa način ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razloge, zaradi katerih se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku. Po tem Pravilniku se po drugem odstavku 3. člena v premoženje ne štejejo sredstva, ki jih je upravičencu podarila ali na drugačen način prepustila tretja oseba izključno za namen, ki je različen od preživljanja in ga je določila tretja oseba, kar center za socialno delo ugotovi iz ustreznih listin ali izjav strank oziroma tretje osebe. V tožbi je izrecno opozorila na relevantno materialno pravno podlago in pojasnila, da ji je znesek v višini 3.332,23 EUR, ki se nahaja na njenem varčevalnem računu, prepustil oče, izključno za namen, ki je različen od preživljanja. Sredstva bi lahko pritožnica uporabila le v primeru, da bi se odločila za doktorski študij. To je izkazala z njegovo izjavo in predlagala njegovo zaslišanje. Ker sodišče ni upoštevalo navedenega Pravilnika, ni upoštevalo pomembnih dejstev. Zmotno je sodišče ugotovilo, da je pritožnica ob vložitvi vloge z dne 7. 10. 2020 razpolagala z denarnimi sredstvi na dveh bančnih računih (1.108,01 EUR na bančnem računu ter 3.332,23 EUR na varčevalnem računu). CSD je napačno uporabil predpise glede zmanjševanja vrednosti denarne socialne pomoči. Sodišče je zmotno štelo, da ima prihranke v višini, ki presegajo trikratnik minimalnega dohodka pritožnice. Ni bistveno, da so se sredstva nahajala na računu, kot navaja sodišče. Bistveno je, da se ta sredstva (v višini 3.332,23 EUR) po 2. alineji drugega odstavka 3. člena Pravilnika ne bi smela upoštevati kot premoženje. Natančno je izkazala in dokazala tok podarjenega denarja kot tudi namen ter zato predložila listinske dokaze. Tudi do tega se sodišče ni opredelilo. Sodišče je napačno upoštevalo sredstva, ki so se nahajala na transakcijskem računu iz naslova državne štipendije ter enkratni solidarnostni dodatek za študente v povezavi s koronavirusom v vrednosti 150,00 EUR kot premoženje. Podlago za določitev višine denarne socialne pomoči predstavlja lastni dohodek samske osebe, v katerega se vštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju 3 koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Na podlagi izrecne zakonske določbe 7. alineje 4. točke drugega odstavka 12. člena ZUPJS se štipendije dane v zvezi z izobraževanjem, ne smejo upoštevati kot dohodek. Vlogo za prejemanje denarne socialne pomoči je vložila 9. 10. 2020, tako da je 3 mesece pred vložitvijo prejemala še državno štipendijo. Ker je v 3 mesecih pred vložitvijo vloge prejemala državno štipendijo, je potrebno to upoštevati kot dohodek. Štipendije se v skladu z zakonsko določbo 7. alineje, 4. točke, drugega odstavka 12. člena ZUPJS ne upoštevajo. Že VDSS je v sodbi Psp 633/2009 z dne 21. 1. 2010 ugotovilo, da se štipendije dane v zvezi z izobraževanjem ne smejo upoštevati kot dohodek. Vsa nakazila v zvezi s priznano državno štipendijo je v teh letih prejemala na račun, na katerem so se stekla sredstva iz naslova državne štipendije. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno materialno pravo, da je med dohodke štelo tudi državno štipendijo, ki jo je pritožnica prejemala tudi od 26. 11. 2019 do 9. 10. 2020 v znesku 112,64 EUR mesečno. Znesek prejete državne štipendije, ki ga sodišče ne bi smelo upoštevati kot dohodek tožnice (12 mesecev) znaša 1.351,68 EUR. Skupen znesek prejete štipendije v vseh letih presega znesek, ki ga je tožnica imela na svojem TRR ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč oziroma v zadnjih treh mesecev pred vložitvijo vloge. Znesek 1.351,68 EUR, ki ga je sodišče upoštevalo presega znesek, ki ga je imela na svojem TRR ob vložitvi vloge za prejemanje denarne socialne pomoči v višini 1.108,01 EUR, zato bi moralo upoštevati, da na TRR ni imela upoštevnega premoženja. Tudi odločitve, da pritožnica ni upravičena do uveljavljanih pravic iz javnih sredstev, ni mogoče preizkusiti. Izpodbijana sodba je arbitrarna in ni obrazložena, da bi lahko pritožnica pridobila podlago za učinkovito pravno sredstvo. Sodišče ne pojasni, zakaj navajanja pritožnice glede prejemanja denarnih sredstev s strani očeta šteje za nerelevantne ter pri tem povsem spregleda določbe Pravilnika, na katere se je sklicevala tožnica. Obrazložitev, ki zgolj navaja prepise zakonskih določb in ne pojasni s kakšnim sklepanjem je do njih prišlo, ne zadosti ustavnemu standardu obrazloženosti in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Kršene so ji bile pravice, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, niti se ni o njih v obrazložitvi odločbe opredelilo. Priložila je listinske dokaze, ki jih sodišče povsem spregleda. Tudi če je sodišče štelo, da niso potrebni za predmetno zadevo, bi moralo konkretno in jasno pojasniti, iz katerih listin v spisu izhaja, da so nepotrebne.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP s spremembami) ter na pravilno uporabo materialnega prava.
5. Pritožba sicer opozarja na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijane sodbe, ki pa vendarle v predmetni zadevi ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če ima sodba kakšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti. Preizkus izpodbijane odločitve je sicer mogoč, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče namreč pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do denarne socialne pomoči oziroma do pravic iz javnih sredstev ni uporabilo Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 8/12 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik).1
6. Pritožnica upravičeno izpostavlja določilo 2. alineje drugega odstavka 3. člena Pravilnika, ki določa, da sredstva, ki jih je upravičencu podarila ali na drugačen način prepustila tretja oseba izključno za namen, ki je različen od preživljanja in ga je določila tretja oseba, kar center za socialno delo ugotovi iz ustrezne listine ali izjave stranke oziroma tretje osebe, ne šteje v premoženje.
7. Toženec za vtoževano obdobje tožnici ni priznal uveljavljanih pravic iz javnih sredstev, ker je štel, da je tožnica ob vložitvi vloge z dne 7. 10. 2020 razpolagala z zadostnimi denarnimi sredstvi na dveh bančnih računih.2 Sodišče je odločitev toženca potrdilo in skladno s 6. točko prvega odstavka 17. člena Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev3 štelo, da se v premoženje osebe štejejo denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja hranilne vloge ali druga denarna sredstva po izjavi posameznika.4
8. Sredstva v višini 3.332,23 EUR,5 so glede na tožničino trditveno podlago sredstva, namenjena za vzpodbudo in pomoč pri njenem študiju. Tožnica je že v predsodnem postopku zatrjevala, da ta denarna sredstva ne predstavljajo dohodka po 12. členu ZUPJS, temveč izjemo opredeljeno v 2. alineji 2. točke 3. člena Pravilnika. Ne glede na tožničino zatrjevanje, je sodišče kot pravilno štelo ugotovitev pristojnega CSD, da se znesek 3.332,23 EUR šteje kot premoženje po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS.6 Sodišče je v 13. točki obrazložitve sodbe napačno razlogovalo, da so tožničina zatrjevanja o podarjenih denarnih sredstvih na varčevalnem računu v znesku 3.332,23 EUR, pravno nepomembna.
9. Utemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo pri odločanju upoštevati tudi 2. alinejo drugega odstavka 3. člena Pravilnika, da bi lahko popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje glede tožničinih prihrankov oziroma premoženja. Sodišče ni ugotavljalo ali sredstva na varčevalnem računu štejejo med premoženje, ker je zmotno štelo to trditev kot nerelevantno.7
10. Sodišče je zmotno štelo, da je ključno, da so denarna sredstva na tožničinem varčevalnem računu nahajala ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč, da je tožnica s temi denarnimi sredstvi prosto razpolagala oziroma po izdaji izpodbijanih odločb naj bi denar tudi v celoti dvignila. Preuranjeno je razlogovanje sodišča v 15. in 16. točki, da je pravilna odločitev CSD, da je tožnica imela na računih8 prihranke v višini 4.440,24 EUR.9
11. Sodišče bo moralo ugotoviti ali predstavlja sporni znesek10 sredstva, ki jih je mogoče skladno z 2. alinejo drugega odstavka 3. člena Pravilnika opredeliti pod izjemo iz 2. odstavka 3. člena Pravnika.11 To je v tem sporu pravotvorno dejstvo, ki posledično lahko vpliva na upravičenost tožnice do uveljavljanih pravic.
12. Pravilno je razlogovanje pritožnice, da so pravno nerelevantne ugotovitve sodišča v 13. točki obrazložitve, da tožnica z doktorskim študijem nikoli ni začela, da so se sredstva nahajala na bančnem računu ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč in da je tožnica lahko s temi sredstvi prosto razpolagala.12 Citirano določilo Pravilnika določa le, da gre za sredstva, ki jih je upravičencu _podarila ali na drugačen način prepustila tretja oseba izključno za namen, ki je različen od preživljanja in ga je določila tretja oseba_. Slednje pa mora ugotoviti center za socialno delo iz ustrezne listine ali izjave stranke oziroma tretje osebe. Ključno je, da gre za podarjena ali na drugačen način prepuščena sredstva s strani tretje osebe in da gre za namen, ki je različen od preživljanja. Sodišče bi moralo glede na izkazano trditveno podlago13 in dokazne predloge po izvedenem dokaznem postopku odločiti za kakšna denarna sredstva gre.
13. Ob tem pritožbeno sodišče, glede zneska v višini 1.108,00 EUR,14 opozarja na določilo drugega odstavka 18. člena ZUPJS, da se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne upoštevajo denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov višjih od treh minimalnih dohodkov.
14. Neupoštevno pa mora ostati pritožničino sklicevanje na sodbo VDSS Psp 633/2009 z dne 21. 1. 2010, da se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči upošteva lastni dohodek, v katerega se ne všteva štipendija in drugi prejemki, ki so namenjeni izobraževanju ali ki omogoča usposabljanje ali izobraževanje. Citirana sodba, na katero se sklicuje tožnica, je kot pravno podlago uporabila določila Zakona o socialnem varstvu15 in dejansko stanje ni primerljivo, saj je bil predmet obravnave "štipendija", ki so jo predstavljala denarna sredstva, ki jih je tožnici mesečno nakazoval oče za namen štipendiranja.16 V tem sporu pa je tožnica prejemnik državne štipendije, ki je v 11. točki prvega odstavka v 12. členu ZUPJS izrecno opredeljena kot dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.17
15. Zaradi zmotnega pravnega izhodišča glede narave denarnih sredstev v višini 3.332,23 EUR, je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno, zato je bilo pritožbi potrebno ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), da upoštevaje gornja stališča, dopolni dejanske ugotovitve oziroma dokazni postopek in ponovno presodi utemeljenost zahtevka, upoštevaje gornja opisana stališča. 16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
1 Katerega je kot podlago pri odločanju uporabil tudi toženec. 2 Na TRR v znesku 1.108,01 EUR in na varčevalnem v znesku 3.332,23 EUR; skupaj 4.440,24 EUR. 3 Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO in 54/22 – ZUPŠ-1, v nadaljevanju ZUPJS). 4 Pri tem se je sklicevalo tudi na drugi odstavek 18. člena ZUPJS, ki določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne upoštevajo denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2.500,00 EUR. 5 Ki jih je imela tožnica na varčevalnem računu. 6 Zaradi višine 3.332,23 EUR (denarna sredstva na tekočem računu se štejejo kot premoženje, v kolikor ne presegajo treh minimalnih dohodkov). 7 Tožnica je zatrjevala, da je sporna sredstva, skladno s sporno določbo Pravilnika, tožnici podaril oče izključno z namenom nadaljevanju doktorskega študija. Kot dokazni predlog za ugotovitev tega dejstva je predložila podpisano izjavo, bančno dokumentacijo in predlagala zaslišanje očeta. 8 Na TRR in varčevalnem računu. 9 Ki se v skladu s 1. točko prvega odstavka in 1. točko drugega odstavka 31. člena ZSVarPre upoštevajo v višini ene tretjine. CSD je po prostem preudarku premoženje upošteval pri zmanjševanju denarne socialne pomoči v skladu z 31. členom ZSVarPre ob ugotovitvi, da tožnici zagotavljajo preživetje in da je glede na tožničin znesek minimalnega dohodka (402,18 EUR) in zmanjšanje minimalnega dohodka po 31. členu ZSVarPre (v višini 1.480,08 EUR) pravilna odločitev, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči oziroma do uveljavljanih pravic iz javnih sredstev. 10 3.332,23 EUR. 11 In ta sredstva ne upoštevati kot premoženje tožnice. 12 Sodišče je spregledalo pomen citiranega določila Pravilnika in se pri odločitvi, da se sporna sredstva štejejo med premoženje, oprlo na okoliščine, ki bodisi niso pomembne, ali pa jih je ugotovilo napačno. 13 Že iz pritožbe zoper prvostopno odločbo je razvidno tožničino izkazovanje posebnega namena oziroma narave sredstev, ki so se nahajala na varčevalnem računu v višini 3.332,23 EUR. 14 Ki naj bi ga tožnica imela na transakcijskem računu, na katerega je prejemala štipendije. 15 Ur. l. RS, št. 36/2004, ZSV. 16 Določilo 6. alineje 27. člena ZSV. 17 Državna štipendija zmanjšana za znesek, ki je enak dodatku za bivanje, dodatku za uspeh ter dodatku za štipendiste s posebnimi potrebami.