Jedro

Jedro

Jedro

Odločitev je toženka oprla na podrobno vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča, da tožbo zavrže. Tako je ugotavljala, na kateri podlagi je FURS izvršil pobot, in zaključila, da utemeljeno ni izdal posebnega akta o pobotu ampak postopek izvršbe ustavil. Upoštevaje navedeno, je, po presoji toženke, Upravno sodišče tožbo utemeljeno zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Na ta način je toženka analizirala vsebino sklepa, ki ga želi tožnica izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožničinimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti pritožbo, ne strinja in da je iz teh razlogov sklep pravilen in zakonit, to pa presega pooblastila, ki jih toženki daje ZBPP.

Odločitev je toženka oprla na podrobno vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča, da tožbo zavrže. Tako je ugotavljala, na kateri podlagi je FURS izvršil pobot, in zaključila, da utemeljeno ni izdal posebnega akta o pobotu ampak postopek izvršbe ustavil. Upoštevaje navedeno, je, po presoji toženke, Upravno sodišče tožbo utemeljeno zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Na ta način je toženka analizirala vsebino sklepa, ki ga želi tožnica izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožničinimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti pritožbo, ne strinja in da je iz teh razlogov sklep pravilen in zakonit, to pa presega pooblastila, ki jih toženki daje ZBPP.

Odločitev je toženka oprla na podrobno vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča, da tožbo zavrže. Tako je ugotavljala, na kateri podlagi je FURS izvršil pobot, in zaključila, da utemeljeno ni izdal posebnega akta o pobotu ampak postopek izvršbe ustavil. Upoštevaje navedeno, je, po presoji toženke, Upravno sodišče tožbo utemeljeno zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Na ta način je toženka analizirala vsebino sklepa, ki ga želi tožnica izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožničinimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti pritožbo, ne strinja in da je iz teh razlogov sklep pravilen in zakonit, to pa presega pooblastila, ki jih toženki daje ZBPP.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. Bpp 270/2024-2 z dne 26. 8. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

I.Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. Bpp 270/2024-2 z dne 26. 8. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

I.Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. Bpp 270/2024-2 z dne 26. 8. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS opr. št. št. I U 1687/2021-11 z dne 25. 7. 2024.

1.Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS opr. št. št. I U 1687/2021-11 z dne 25. 7. 2024.

1.Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS opr. št. št. I U 1687/2021-11 z dne 25. 7. 2024.

2.V obrazložitvi izpodbijane odločbe se toženka sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pojasnjuje, da je Upravno sodišče s sklepom I U 1687/2021-11 z dne 25. 7. 2024 zavrglo tožničino tožbo zoper sklep Finančne uprave RS št. DT 4934-138091/2019-7 z dne 9. 3. 2021 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-29-152/2021-2 z dne 5. 10. 2021 na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ugotovilo je, da izpodbijani sklep očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Iz sklepa FURS namreč izhaja, da je davčni organ ustavil postopek davčne izvršbe zoper tožnico zaradi plačila s pobotom ter razveljavil vsa do tedaj opravljena dejanja v postopku davčne izvršbe. Toženka ocenjuje, da pritožbeni postopek nima verjetnih izgledov za uspeh, saj sodišče ni imelo podlage za vsebinsko obravnavo tožničine tožbe in jo je moralo zavreči, saj tožnica za takšno tožbo ni imela pravnega interesa. Ker tožnica nasprotuje pobotu, ki je bil razlog za ustavitev izvršbe, toženka pojasnjuje, da je podlaga za takšen pobot 97.a člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v zvezi s 159. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), iz katerega izhaja, da davčni organ o izvedbi takšnega pobota obvesti davčnega zavezanca, navedena določba pa ne predvideva izdaje posebnega akta v zvezi z izvedbo pobota. Ker pobot vsebinsko ni del sklepa o ustavitvi izvršbe, tožnica z morebitnimi pritožbenimi razlogi v zvezi s pobotom nima verjetnih izgledov za uspeh. Ker tožničina prošnja ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, jo je toženka zavrnila kot neutemeljeno.

2.V obrazložitvi izpodbijane odločbe se toženka sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pojasnjuje, da je Upravno sodišče s sklepom I U 1687/2021-11 z dne 25. 7. 2024 zavrglo tožničino tožbo zoper sklep Finančne uprave RS št. DT 4934-138091/2019-7 z dne 9. 3. 2021 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-29-152/2021-2 z dne 5. 10. 2021 na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ugotovilo je, da izpodbijani sklep očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Iz sklepa FURS namreč izhaja, da je davčni organ ustavil postopek davčne izvršbe zoper tožnico zaradi plačila s pobotom ter razveljavil vsa do tedaj opravljena dejanja v postopku davčne izvršbe. Toženka ocenjuje, da pritožbeni postopek nima verjetnih izgledov za uspeh, saj sodišče ni imelo podlage za vsebinsko obravnavo tožničine tožbe in jo je moralo zavreči, saj tožnica za takšno tožbo ni imela pravnega interesa. Ker tožnica nasprotuje pobotu, ki je bil razlog za ustavitev izvršbe, toženka pojasnjuje, da je podlaga za takšen pobot 97.a člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v zvezi s 159. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), iz katerega izhaja, da davčni organ o izvedbi takšnega pobota obvesti davčnega zavezanca, navedena določba pa ne predvideva izdaje posebnega akta v zvezi z izvedbo pobota. Ker pobot vsebinsko ni del sklepa o ustavitvi izvršbe, tožnica z morebitnimi pritožbenimi razlogi v zvezi s pobotom nima verjetnih izgledov za uspeh. Ker tožničina prošnja ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, jo je toženka zavrnila kot neutemeljeno.

2.V obrazložitvi izpodbijane odločbe se toženka sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pojasnjuje, da je Upravno sodišče s sklepom I U 1687/2021-11 z dne 25. 7. 2024 zavrglo tožničino tožbo zoper sklep Finančne uprave RS št. DT 4934-138091/2019-7 z dne 9. 3. 2021 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-29-152/2021-2 z dne 5. 10. 2021 na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ugotovilo je, da izpodbijani sklep očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Iz sklepa FURS namreč izhaja, da je davčni organ ustavil postopek davčne izvršbe zoper tožnico zaradi plačila s pobotom ter razveljavil vsa do tedaj opravljena dejanja v postopku davčne izvršbe. Toženka ocenjuje, da pritožbeni postopek nima verjetnih izgledov za uspeh, saj sodišče ni imelo podlage za vsebinsko obravnavo tožničine tožbe in jo je moralo zavreči, saj tožnica za takšno tožbo ni imela pravnega interesa. Ker tožnica nasprotuje pobotu, ki je bil razlog za ustavitev izvršbe, toženka pojasnjuje, da je podlaga za takšen pobot 97.a člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v zvezi s 159. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), iz katerega izhaja, da davčni organ o izvedbi takšnega pobota obvesti davčnega zavezanca, navedena določba pa ne predvideva izdaje posebnega akta v zvezi z izvedbo pobota. Ker pobot vsebinsko ni del sklepa o ustavitvi izvršbe, tožnica z morebitnimi pritožbenimi razlogi v zvezi s pobotom nima verjetnih izgledov za uspeh. Ker tožničina prošnja ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, jo je toženka zavrnila kot neutemeljeno.

3.Tožnica vlaga tožbo, v kateri pojasnjuje, da je odločitev toženke v nasprotju s sodno prakso Upravnega sodišča, saj se je toženka spustila v vsebinsko presojo samega spora. S tem je kršila 24. člen ZBPP, po katerem lahko organ za BPP prošnjo zavrne samo v primeru, če je očitno nerazumljiva oziroma prosilec očitno nima možnosti za uspeh, po sodni praksi naslovnega sodišča pa se ne sme spuščati v vsebinsko presojo same zadeve. Ta presoja je pridržana izključno sodiščem. Z vsebinsko presojo je toženka prekoračila svoje pristojnosti in posegla v tožničino pravico do sodnega varstva ter kršila pravico do enakosti pred zakonom in do enakega varstva pravic. Poleg tega je utemeljitev izpodbijane odločbe napačna, saj pravni interes za vložitev pritožbe obstaja, utemeljeno pa je tudi pričakovanje uspeha. Davčni organ je namreč v tožničinem primeru uporabil sredstva, ki jih je tožnica namenila za poplačilo svojih obveznosti iz naslova socialnih dajatev, in pobotal druge terjatve, ki jih je imel do tožnice. Tako je brez podlage ali privolitve tožnice sredstva, ki jih je namenila za poplačilo svojih obveznosti iz naslova socialnih dajatev, uporabil za drug namen. S tem je bil tožničin položaj dejansko poslabšan. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, uveljavlja pa tudi povračilo stroškov postopka.

3.Tožnica vlaga tožbo, v kateri pojasnjuje, da je odločitev toženke v nasprotju s sodno prakso Upravnega sodišča, saj se je toženka spustila v vsebinsko presojo samega spora. S tem je kršila 24. člen ZBPP, po katerem lahko organ za BPP prošnjo zavrne samo v primeru, če je očitno nerazumljiva oziroma prosilec očitno nima možnosti za uspeh, po sodni praksi naslovnega sodišča pa se ne sme spuščati v vsebinsko presojo same zadeve. Ta presoja je pridržana izključno sodiščem. Z vsebinsko presojo je toženka prekoračila svoje pristojnosti in posegla v tožničino pravico do sodnega varstva ter kršila pravico do enakosti pred zakonom in do enakega varstva pravic. Poleg tega je utemeljitev izpodbijane odločbe napačna, saj pravni interes za vložitev pritožbe obstaja, utemeljeno pa je tudi pričakovanje uspeha. Davčni organ je namreč v tožničinem primeru uporabil sredstva, ki jih je tožnica namenila za poplačilo svojih obveznosti iz naslova socialnih dajatev, in pobotal druge terjatve, ki jih je imel do tožnice. Tako je brez podlage ali privolitve tožnice sredstva, ki jih je namenila za poplačilo svojih obveznosti iz naslova socialnih dajatev, uporabil za drug namen. S tem je bil tožničin položaj dejansko poslabšan. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, uveljavlja pa tudi povračilo stroškov postopka.

3.Tožnica vlaga tožbo, v kateri pojasnjuje, da je odločitev toženke v nasprotju s sodno prakso Upravnega sodišča, saj se je toženka spustila v vsebinsko presojo samega spora. S tem je kršila 24. člen ZBPP, po katerem lahko organ za BPP prošnjo zavrne samo v primeru, če je očitno nerazumljiva oziroma prosilec očitno nima možnosti za uspeh, po sodni praksi naslovnega sodišča pa se ne sme spuščati v vsebinsko presojo same zadeve. Ta presoja je pridržana izključno sodiščem. Z vsebinsko presojo je toženka prekoračila svoje pristojnosti in posegla v tožničino pravico do sodnega varstva ter kršila pravico do enakosti pred zakonom in do enakega varstva pravic. Poleg tega je utemeljitev izpodbijane odločbe napačna, saj pravni interes za vložitev pritožbe obstaja, utemeljeno pa je tudi pričakovanje uspeha. Davčni organ je namreč v tožničinem primeru uporabil sredstva, ki jih je tožnica namenila za poplačilo svojih obveznosti iz naslova socialnih dajatev, in pobotal druge terjatve, ki jih je imel do tožnice. Tako je brez podlage ali privolitve tožnice sredstva, ki jih je namenila za poplačilo svojih obveznosti iz naslova socialnih dajatev, uporabil za drug namen. S tem je bil tožničin položaj dejansko poslabšan. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, uveljavlja pa tudi povračilo stroškov postopka.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5.Tožba je utemeljena.

5.Tožba je utemeljena.

5.Tožba je utemeljena.

6.V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP. Toženka se je pri tem oprla na ugotovitev, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, zaradi česar je njeno prošnjo zavrnila na podlagi 24. člena ZBPP.

6.V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP. Toženka se je pri tem oprla na ugotovitev, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, zaradi česar je njeno prošnjo zavrnila na podlagi 24. člena ZBPP.

6.V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP. Toženka se je pri tem oprla na ugotovitev, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, zaradi česar je njeno prošnjo zavrnila na podlagi 24. člena ZBPP.

7.Namen BPP je, kot izhaja iz 1. člena ZBPP, uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (2. člen ZBPP). Tako se pri odločanju o prošnji za dodelitev ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP).

7.Namen BPP je, kot izhaja iz 1. člena ZBPP, uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (2. člen ZBPP). Tako se pri odločanju o prošnji za dodelitev ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP).

7.Namen BPP je, kot izhaja iz 1. člena ZBPP, uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (2. člen ZBPP). Tako se pri odločanju o prošnji za dodelitev ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP).

8.V 24. členu ZBPP je določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8.V 24. členu ZBPP je določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8.V 24. členu ZBPP je določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

9.Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Iz ustaljene upravnosodne prakse izhaja razlaga, da je zakonodajalec meje vsebinskega preizkusa zadeve opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

9.Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Iz ustaljene upravnosodne prakse izhaja razlaga, da je zakonodajalec meje vsebinskega preizkusa zadeve opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

9.Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Iz ustaljene upravnosodne prakse izhaja razlaga, da je zakonodajalec meje vsebinskega preizkusa zadeve opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

10.Prav to pa je po presoji sodišča toženka storila v obravnavani zadevi. Odločitev je namreč oprla na podrobno vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča, da tožbo zavrže. Tako je ugotavljala, na kateri podlagi je FURS izvršil pobot, in zaključila, da utemeljeno ni izdal posebnega akta o pobotu ampak postopek izvršbe ustavil. Upoštevaje navedeno, je, po presoji toženke, Upravno sodišče tožbo utemeljeno zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Na ta način je toženka po presoji sodišča analizirala vsebino sklepa, ki ga želi tožnica izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožničinimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti pritožbo, ne strinja in da je iz teh razlogov sklep pravilen in zakonit. Kot izhaja iz gornje obrazložitve, ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka pa take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla.

10.Prav to pa je po presoji sodišča toženka storila v obravnavani zadevi. Odločitev je namreč oprla na podrobno vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča, da tožbo zavrže. Tako je ugotavljala, na kateri podlagi je FURS izvršil pobot, in zaključila, da utemeljeno ni izdal posebnega akta o pobotu ampak postopek izvršbe ustavil. Upoštevaje navedeno, je, po presoji toženke, Upravno sodišče tožbo utemeljeno zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Na ta način je toženka po presoji sodišča analizirala vsebino sklepa, ki ga želi tožnica izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožničinimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti pritožbo, ne strinja in da je iz teh razlogov sklep pravilen in zakonit. Kot izhaja iz gornje obrazložitve, ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka pa take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla.

10.Prav to pa je po presoji sodišča toženka storila v obravnavani zadevi. Odločitev je namreč oprla na podrobno vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča, da tožbo zavrže. Tako je ugotavljala, na kateri podlagi je FURS izvršil pobot, in zaključila, da utemeljeno ni izdal posebnega akta o pobotu ampak postopek izvršbe ustavil. Upoštevaje navedeno, je, po presoji toženke, Upravno sodišče tožbo utemeljeno zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Na ta način je toženka po presoji sodišča analizirala vsebino sklepa, ki ga želi tožnica izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožničinimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti pritožbo, ne strinja in da je iz teh razlogov sklep pravilen in zakonit. Kot izhaja iz gornje obrazložitve, ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka pa take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla.

11.Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom iste določbe zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem bo morala upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ter ponovno odločiti o tem, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, upoštevajoč tudi vse ostale, v ZBPP navedene pogoje.

11.Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom iste določbe zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem bo morala upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ter ponovno odločiti o tem, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, upoštevajoč tudi vse ostale, v ZBPP navedene pogoje.

11.Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom iste določbe zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem bo morala upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ter ponovno odločiti o tem, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, upoštevajoč tudi vse ostale, v ZBPP navedene pogoje.

12.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

12.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

12.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

13.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožničinega skrbnika za posebni primer pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika), povečani za 22% DDV (odvetniki so zavezanci za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Sodišče je tožnici dosodilo tudi zakonske zamudne obresti od stroškov postopka, ki tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanja obveznosti.

13.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožničinega skrbnika za posebni primer pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika), povečani za 22% DDV (odvetniki so zavezanci za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Sodišče je tožnici dosodilo tudi zakonske zamudne obresti od stroškov postopka, ki tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanja obveznosti.

13.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožničinega skrbnika za posebni primer pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika), povečani za 22% DDV (odvetniki so zavezanci za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Sodišče je tožnici dosodilo tudi zakonske zamudne obresti od stroškov postopka, ki tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanja obveznosti.

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1.Prim. sodbo Upravnega sodišča RS I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019.

1Prim. sodbo Upravnega sodišča RS I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019.

1Prim. sodbo Upravnega sodišča RS I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019.

2.Glej I U 845/2019, I U 1190/2019, I U 509/2020, I U 643/2022 in druge.

2Glej I U 845/2019, I U 1190/2019, I U 509/2020, I U 643/2022 in druge.

2Glej I U 845/2019, I U 1190/2019, I U 509/2020, I U 643/2022 in druge.

Zveza:

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.