Jedro

Sodišče prve stopnje je tožniku vrnilo v popravo tožbo, v kateri nista določena tožeča stranka in vrednost spora. Ker je tožnik naknadno navedel samo vrednost spora in posredoval zemljiškoknjižne podatke, v katerih je kot lastnica vpisana mrtva oseba, ki ne more biti pravdna stranka, sodišče zadeve ni moglo obravnavati, zato je tožbo utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z dne 14.9.1993, ker tožena stranka v njej ni pravilno navedena, tožnik pa svoje vloge ni ustrezno dopolnil. Proti temu sklepu se je pritožil tožnik. Navaja, da je v zemljiški knjigi sodišča na L. vložil zaprosilo za zamljiškoknjižni izpisek, toda vodja mu je pojasnila, da je na navedenem objektu v teku denacionalizacijksi postopek. Kasneje je sodišče očitno pridobilo podatek o lastnišvu in ugotovilo, da je lastnica M. I. pokojna in ne more biti pravdna stranka. Zato pritožnik meni, da sodišče ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja, ker bi moralo pridobiti še podatke o denacionalizacijskih upravičencih po pokojni lastnici. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in v spremenjenem tožbenem zahtevku navaja K. I., Z. L. 4, K. G..

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje, ki je preiskusilo izpodbijani sklep po določilu 365. člena Zakona o pravdnem postopku, je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dovolj popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo procesne in materialne predpise. Ko je ugotovilo, da tožnikova vloga ne vsebuje tega, kar bi po določilih 106. in 186. člena Zakona o pravdnem postopku morala vsebovati vsaka tožba, je tožbo povsem pravilno vrnilo v popravo. Toda tožnik v danem roku napake ni odpravil, kar je sodišče pravilno ugotovilo v izpodbijanem sklepu in po določilu 83. člena Zakona o pravdnem postopku zavrglo tožbo.

V zvezi s pritožbenimi navedbami višje sodišče dodaja, da bi bil tožnik od 21.9.1993, ko je prejel sklep, s katerim mu je bila vloga vrnjena v popravo, do 12.1.1994, ko je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo, lahko pridobil podatke o toženi stranki tako, da bi določno opredelil osebo, ki je lahko stranka v pravdnem postopku, saj Zakon o pravdnem postopku tudi strankam nalaga določene aktivnosti in obveznosti. Ker tožnik tega ni storil, sodišče ni moglo obravnavati njegove vloge, kljub temu da je pridobilo zemljiškoknjižne podatke.

Poizvedovanje o morebitnih denacionalizacijskih upravičencih ne spada med naloge sodišča in ni stvar te pravde.

Ker torej pritožba ni utemeljena in sodišče samo ni našlo nobene kršitve, na katero mora paziti po uradni dolžnosti, jo je po določilu 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo. Pri svojem odločanju je uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I).