Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavnih pritožb L.K., B.K. in M.K., vseh iz Ž. na seji senata dne 6. marca 1996
1.Ustavne pritožbe L.K., B.K. in M.K. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 127/94 z dne 18.10.1994 v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, št. II P 279/93 z dne 3.12.1993 se zavržejo.
2.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.
1.Pritožniki z ustavno pritožbo, vloženo dne 17. januarja 1995, izpodbijajo v izreku navedena sklepa sodišča. S prvostopnim sklepom je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo tožbo na ugotovitev ničnosti dodatka k darilni pogodbi; z drugostopnim sklepom je sodišče potrdilo odločitev prvostopnega sodišča. Pritožniki zatrjujejo kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz 23. člena Ustave. V prvostopni odločbi naj bi bila pristranska ugotovitev, da predstavlja vrt funkcionalno zemljišče. V drugostopni odločbi naj bi bila pristranska ugotovitev, da je nesporno, da solastniki uporabljajo stanovanjsko hišo kot etažno lastnino.
2.V vlogi, vloženi dne 16. marca 1995, so pritožniki še navedli, da ne izključujejo možnosti, da je bila ustavna pritožba vložena prepozno. Predlagajo, da Ustavno sodišče odloči o ustavni pritožbi ob upoštevanju tretjega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Rok za vložitev ustavne pritožbe naj bi namreč zamudili zaradi hude bolezni v družini. V dokaz svojih trditev so priložili fotokopije poročil zdravnikov.
3.Ustavno sodišče je vlogo pritožnikov obravnavalo kot tri ustavne pritožbe, o vseh pa izdalo eno odločbo. Tudi v postopku odločanja o ustavni pritožbi jim gre namreč enako kot v postopku, v katerem so bile izdane izpodbijane odločbe, položaj enotnih sospornikov (201. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP - v zvezi s 6. členom ZUstS).
4.Po prvem odstavku 52. člena ZUstS je rok za vložitev ustavne pritožbe šestdeset dni od vročitve izpodbijanega posamičnega akta. Po 138. členu Zakona o pravdnem postopku, ki se na podlagi 6. člena ZUstS uporablja tudi v postopku odločanja o ustavni pritožbi, začne teči rok z vročitvijo sodne odločbe pooblaščencu. Izpodbijana odločba drugostopnega sodišča je bila pooblaščenki pritožnikov, ki jih je zastopala v pravdnem postopku, vročena 15. novembra 1994. Rok za vložitev ustavne pritožbe je potekel 13. januarja 1995. Ustavna pritožba, ki je bila vložena 17. januarja 1995, je torej prepozna. Zato je bilo potrebno odločiti o predlogu pritožnikov za obravnavanje ustavne pritožbe kljub poteku roka.
5.Predlog pritožnikov za obravnavanje ustavne pritožbe kljub poteku roka je Ustavno sodišče ob smiselni uporabi določb pravdnega postopka opredelilo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (117. člen ZPP v zvezi s 6. členom ZUstS). Pogoj, določen v tretjem odstavku 52. člena ZUstS, da gre za posebno utemeljen primer, se namreč nanaša na utemeljenost ustavne pritožbe po vsebini, pritožniki pa navajajo razloge za prepozno vložitev ustavne pritožbe.
6.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je potrebno vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 118. člena ZPP v zvezi s 6. členom ZUstS). Pritožniki so vložili ustavno pritožbo dne 17. januarja 1996. Šteti je, da je najkasneje z dnem vložitve ustavne pritožbe prenehal vzrok za zamudo. Ker je rok za vložitev ustavne pritožbe določen v zakonu, bi tudi za zamudo pritožniki morali vedeti najkasneje ob vložitvi ustavne pritožbe. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen 16. marca 1996, je torej prepozen. Ustavno sodišče ga je zato zavrglo (prvi odstavek 121. člena ZPP v zvezi s 6. členom ZUstS).
7.Ker pritožniki s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje niso uspeli, je bilo potrebno zavreči tudi njihove ustavne pritožbe.
8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena in 6. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.
Predsednik senata mag. Janez Snoj