Jedro

Za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa o izreku prenehanja veljavnost vozniškega dovoljenja so neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da pri prekršku, ki ga je storil 6. 11. 2021, ko je vozil motorno vozilo v cestnem prometu pod vplivom alkohola, ni šlo za zavestno opijanje, temveč so mu drugi gostje v lokalu v naročeno brezalkoholno pijačo vlili vodko, ki je med pitjem ni začutil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 6. 11. 2021, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da je bilo storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1479/2021 z dne 29. 12. 2021, ki je postala pravnomočna 23. 2. 2022, za prekršek storjen 6. 11. 2021 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 6. 11. 2021, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, saj tako posledico določa tretji odstavek 22. člena ZP-1. 5. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerilo sankcije zanj, temveč gre za poseben postopek, v okviru katerega sodišče ugotavlja ali so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki jih predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 tj. ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami in sodbami o prekršku za prekrške storjene v obdobju dveh let, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk. Ker pri tem upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, na katere je zaradi učinka pravnomočnosti vezano, se v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti odločb in sodb, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da pri prekršku, ki ga je storil 6. 11. 2021, ko je vozil motorno vozilo v cestnem prometu pod vplivom alkohola, ni šlo za zavestno opijanje, temveč so mu drugi gostje v lokalu v naročeno brezalkoholno pijačo (cockto z radensko in ledom) vlili vodko, katere v mešanici ni začutil, kar je tudi kasneje preizkusil, ter da je šlo za podobno situacijo kot pri prof. dr. A. A, ki so mu neznanci vlili alkohol v pijačo, nato pa ga strpali v njegov avto in kot vestni državljani poklicali policijo. Te navedbe se namreč nanašajo na dejansko stanje prekrška, o čemer je bilo že pravnomočno odločeno.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje v sodbi kljub drugačnim navedbam njegove dotedanje nekaznovanosti in dejstva, da mu v 35. letih vozniškega staža ni bila izrečena niti ena kazenska točka ni upoštevalo pri odmeri sankcij, saj mu je kljub temu izreklo maksimalno denarno kazen in maksimalne kazenske točke, pritožbeno sodišče poudarja, da tudi te pritožbene navedbe niso upoštevne, ker se nanašajo na sankcije izrečene v pravnomočno končanem postopku o prekršku. Kljub temu pa storilcu v vednost pojasnjuje, da mu je bila s sodbo o prekršku izrečena globa v najnižjem predpisanem znesku za tovrstni prekršek, kar pomeni, da bi mu v primeru, če bi bil večkratni kršitelj cestnoprometnih predpisov oziroma če bi bilo ugotovljeno, da je že večkrat vozil pod vplivom visoke stopnje alkohola v organizmu, lahko bila izrečena tudi višja globa, tako je popolnoma neustrezna tudi primerjava dveh hipotetičnih storilcev kaznivega dejanja umora, ki jo podaja storilec v pritožbi. Kazenske točke pa so storilcu bile izrečene v predpisanem številu, saj ZP-1 ne omogoča omilitve te stranske sankcije, temveč predvideva možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za to lahko storilec še vedno zaprosi v roku in na način, kot je pojasnjen v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.