Jedro

Predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku je zaradi njegove formalnosti omejen na presojo o pogojih za dovolitev vpisa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

III. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se na podlagi obvestila izvršilnega sodišča in sklepa o izvršbi In 78/2010 z dne 17. 08. 2010 pri nepremičninah parc. št. 2248 in 2249, obe vl. št. 1189 k.o. M., ki sta last nasprotne udeleženke kot dolžnice, opravi zaznamba sklepa o izvršbi zaradi izterjave 6,910.764,99 EUR, ki učinkuje od 02. 04. 2008, to je od trenutka vložitve predloga za vknjižbo hipoteke z glavnico 6,288.710,40 EUR s pripadki, in ki učinkuje tudi do sovložka 2099 k.o. M. s parc. št. 2235, 2236, 2237, 2238, 2239, 2240, 2241, 2242, 2243, 2244, 2245, 2246 in 2247, vse v korist upnice B. K., K. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka. V pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj se izpodbijani sklep odpravi in sprejme nov sklep, ki se bo glasil na dejansko lastnico spornih nepremičnin. To je družba B., d.o.o., ki je pridobila lastninsko pravico na podlagi pogodbe z dne 11. 09. 2007 in aneksa št. 1 z dne 30. 12. 2009, ki ju je sklenila z nasprotno udeleženko. Aneks je vseboval tudi intabulacijsko klavzulo za vpis lastninske pravice. Ta je bila prenesena na kupca že 30. 12. 2009, zato je v izpodbijanem sklepu napačno označena lastnica nepremičnin, ki so predmet zaznambe sklepa o izvršbi. Vse navedeno je pritožnica že uveljavljala v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da zemljiškoknjižno sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja, ampak je le izvedlo vpis po uradni dolžnosti. O tem, ali je upnica utemeljeno predlagala izvršbo zoper pritožnico, pa bo odločalo izvršilno sodišče. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 124. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; Ur.l. RS št. 58/2003, 45/2008 in 28/2009) sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku je zaradi njegove formalnosti torej omejen na presojo o pogojih za dovolitev vpisa. Ti so bili v obravnavanem primeru brez dvoma izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je izpodbijano zaznambo izvršbe dovolilo po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, tako kot je predpisano v 86. čl. ZZK-1. Tudi o učinkih zaznambe izvršbe je odločilo v skladu s 3. odst. 87. čl. ZZK-1. Kot je razvidno iz sklepa o izvršbi z dne 17. 08. 2010, je bila izvršba na nepremičnine dovoljena zoper pritožnico, ki je bila po podatkih zemljiške knjige ob začetku zemljiškoknjižnega postopka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo o izvršbi, še vpisana kot lastnica nepremičnin, na katere se nanaša izpodbijana zaznamba. Zemljiškoknjižno sodišče po navedenem ni upravičeno presojati pravilnosti sklepa o izvršbi. Pritožbena trditev, da je dejanska lastnica nepremičnin družba B., torej ni upoštevna. Odveč je zato pritožničino sklicevanje na pogodbo z dne 11. 09. 2007 in aneks z dne 30. 12. 2009, ki ju je sklenila z navedeno družbo. Za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla ne zadošča zgolj sklenitev pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, pač pa mora pridobitelj v ta namen po 1. odst. 49. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ; Ur.l. RS, št. 87/2002) izposlovati tudi vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo.

6. Pritožbene trditve o zgrešeni pasivni legitimaciji so po navedenem neutemeljene. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bilo uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1 potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice. Obenem je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

7. Pritožnica ni upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov, ne samo zato, ker je s pritožbo propadla, ampak zato, ker v zemljiškoknjižnem postopku, upoštevaje 1. odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur.l. SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur.l. RS, št. 87/2002 in 77/2008), na katerega napotuje določilo 2. odst. 120. čl. ZZK-1, vsak udeleženec ne glede na izid postopka trpi svoje stroške.