Jedro

Kljub temu, da je izračun tožene stranke napačen, pa je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v navedenem obdobju presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (453,60 EUR), zaradi česar je bilo treba odločitev tožene stranke šteti za pravilno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 2., 31., 31. a, 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08, v nadaljevanju ZBPP) zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod. opr. št. P 3101/2007-III ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, razen sodnih taks. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je bila z odločbo opr. št. Bpp 1597/2007 z dne 3. 12. 2008 zavrnjena tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 21. 11. 2007, o prošnji z dne 5. 11. 2008 pa tožena stranka sprva ni odločila, saj jo je štela za brezpredmetno, glede na to, da se je nanašala na isti obseg in obliko zaprošene brezplačne pravne pomoči kot prošnja z dne 21. 11. 2007 in glede na dejstvo, da je bila zavrnilna odločba izdana dne 3. 12. 2008, to je po prejemu druge prošnje z dne 5. 11. 2008. Vendar pa je, glede na to, da je tožnica izrecno zahtevala tudi odločitev o prošnji z dne 5. 11. 2008, ponovno preverila obstoj pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnici. Na podlagi listin v spisu je ugotovila, da tožnica živi v gospodinjski skupnosti skupaj z možem A.A. in sinom B.B., tako da gospodinjska skupnost šteje 3 (tri) člane. Zato je v nadaljevanju ugotavljala povprečni mesečni dohodek in prejemke družine v obdobju zadnjih treh mesecev pred izdajo odločbe. V postopku je ugotovila, da je lastni dohodek tožnice v zadnjih treh mesecih pred izdajo odločbe, to je v obdobju od marca do maja 2010, znašal 1.971,42 EUR, kar pomeni višino tožničine pokojnine in invalidnine za navedeno obdobje; lastni dohodek tožničinega moža v istem obdobju je znašal 2.337,54 EUR, kar prav tako pomeni višino pokojnine tožničinega moža za isto obdobje, tožničin sin pa je v istem obdobju iz naslova študentskega dela prejel dohodek v višini 2.465 EUR, tako da je lastni dohodek tožnice in njenih družinskih članov v navedenem obdobju skupno znašal 9.238,96 EUR. Na podlagi navedenih podatkov je tožena stranka ugotovila, da je višina povprečnega mesečnega dohodka na člana družine v navedenem obdobju znašala 1.026,55 EUR, kar presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 226,80 EUR, dvakratnik torej 453,60 EUR. Tako ugotovljeni povprečni mesečni dohodek tožnice in njenih družinskih članov je torej presegal zakonski maksimum za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako da se tožena stranka niti ni spuščala v presojo višine drugega premoženja tožnice in njene družine. Zato je bilo treba na podlagi 2. točke 2. odstavka 37. člena ZBPP tožničino prošnjo zavrniti kot neutemeljeno.

Tožnica v tožbi, ki jo je sicer nepravilno poimenovala „pritožba“, navaja, da so bili pri izdaji izpodbijane odločbe z dne 8. 7. 2010 upoštevani podatki iz leta 2010 za nazaj in tudi upoštevani spremenjeni zakoni od leta 2007 dalje, zaradi česar je imela v nadaljnjem postopku posledice, saj se je tožena stranka pri izdaji odločbe oprla na podatke iz leta 2010 in ne na podatke ob vložitvi vloge, ter tožena stranka odločbe ni izdala v zakonsko določenem roku, tako da gre za molk organa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih v izpodbijani odločbi. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi tožene stranke, da znaša lastni dohodek tožeče stranke in njenih družinskih članov v obdobju zadnjih treh mesecev pred izdajo odločbe, to je v obdobju od marca do maja 2010, skupno 9.238,96 EUR, kar obsega pokojnino in invalidnino tožnice, pokojnino njenega moža in dohodek njenega sina iz naslova študentskega dela. Tožena stranka glede navedb tožeče stranke, da tožena stranka ni ravnala pravilno, ker je pri ugotavljanju pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči preverjala obdobje zadnjih treh mesecev pred izdajo odločbe in ne obdobje zadnjih treh mesecev pred vložitivjo prošnje ter da je uporabila sedaj veljavni zakon in ne zakon, ki je veljal v času vložitve prošnje, navaja, da gre za pravno nepomembne trditve, ki v ničemer ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Tudi v preteklem obdobju, to je v obdobju treh mesecev pred vložitivijo prošnje in na podlagi tedaj veljavnega zakona, tožnica ni izpolnjevala finančnih pogojev za brezplačno pravno pomoč, kar izhaja iz odločbe opr. št. Bpp 1597/2007 z dne 3. 12. 2008, s katero je bila prošnja prosilke zavrnjena. V praksi je sprejeto stališče, da se za vse prošnje, o katerih se odloča po 1. 9. 2008, uporablja ZBPP (Uradni list RS, št. 23/08).

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 1. člena ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (3. odstavek 11. člena ZBPP). Tožena stranka je povprečni mesečni dohodek družinskega člana ugotavljala na podlagi 13. in 14. člena ZBPP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, v obdobju treh mesecev pred izdajo odločbe, presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 226,80 EUR, dvakratnik torej 453,60 EUR, čeprav je sam izračun tožene stranke sicer napačen. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je lastni dohodek tožnice v navedenem obdobju znašal 1.971,42 EUR, upoštevajoč pri tem višino pokojnine in invalidnine tožnice v navedenem obdobju. Pravilno je ugotovila tudi, da je lastni dohodek tožničinega moža v istem obdobju znašal 2.337,54 EUR, upoštevajoč pri tem višino njegove pokojnine. Prav tako je pravilno ugotovila, da je dohodek tožničinega sina B.B. v navedenem obdobju znašal 2.456 EUR. Vendar pa je na podlagi navedenih podatkov nepravilno ugotovila, da je skupni dohodek tožnice in njenih družinskih članov v navedenem obdobju znašal skupno 9.238,96 EUR. Po izračunu sodišča je le-ta namreč znašal skupno 6.773,96 EUR (1.971,42 EUR + 2.337,54 EUR + 2.456 EUR). To pa pomeni, da je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v obdobju treh mesecev pred izdajo odločbe znašal 752,66 EUR in ne 1.026,55 EUR, kot je to ugotovila tožena stranka. Kljub temu, da je izračun tožene stranke napačen, pa je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v navedenem obdobju presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (453,60 EUR), zaradi česar je bilo treba odločitev tožene stranke šteti za pravilno.

Zato tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. V zvezi s tožničino navedbo, da je tožena stranka o njeni prošnji za brezplačno pravno pomoč z dne 5. 11. 2008, odločila šele dne 8. 7. 2010, sodišče pojasnjuje, da tožnica ni sprožila upravnega spora zaradi molka upravnega organa na podlagi 23. člena ZUS-1, zato njene navedbe glede molka organa oziroma dolgotrajnosti postopka tožene stranke, v tem upravnem sporu ne morejo biti upoštevne. Tožena stranka pa je, po mnenju sodišča, tudi pravilno postopala, da je o tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odločila po predpisu, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, in ne po predpisu, ki je veljal v času, ko je tožnica vložila prošnjo.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) tožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno.