Jedro

V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo/pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno. Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se seveda nanaša tudi na okoliščino, katera sodna pisanja so bila naslovniku vročena. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstev oziroma podatkov, ki jih izkazuje. To njeno dokazno moč je moč izpodbiti le z določnim in dokazno podprtim zatrjevanjem razlogov za njeno neverodostojnost oziroma neresničnost v njej ugotovljenih dejstev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se zamudna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo z dne 4. 3. 2021: - odločilo, da je dolžan toženec v roku 8-ih dni opustiti vsakršno poseganje v tožnikovo lastninsko pravico na nepremičnini parcela št. 968/6 k. o. X, še posebej pa na tej nepremičnini opustiti gradnjo objekta 4,5 x 7 m, ki posega v parcelo št. 968/6 k. o. X, opustiti gradnjo zaradi odvzema svetlobe oknu in s tem prostoru, ki se nahaja v drugi etaži nepremičnine posameznega dela z ID znakom del stavbe 000 (I. točka izreka), - odločilo, da je dolžan toženec vzpostaviti prejšnje stanje, tako da iz nepremičnine parcela št. 968/6 k. o. X odstrani grušt v delu trikotnika od 0,5 – 1,5 m, ki na vzhodni strani sega v tožnikovo nepremičnino parc. št. 968/6 k. o. X (II. točka izreka), - tožencu v bodoče prepovedalo posege ali vznemirjanja z gradnjo objektov na tožnikovi nepremičnini parc. št. 968/6 k. o. X in oviranje z dostopi ali dovozi preko te nepremičnine (III. točka izreka), - odločilo, da je dolžan toženec tožniku v roku 15-ih dni plačati pravdne stroške v znesku 539,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, podredno pa da odločitev razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo postopanje (odločanje). Ugotovitev sodišča, da mu je bila dne 23. 10. 2020 tožba vročena v odgovor, ni točna, saj je tega dne prejel obvestilo o prispelem pismu in nato sklepe sodišča v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe. Naslednja pošta s strani sodišča, ki mu je bila vročena, je bila zamudna sodba z dne 4. 3. 2021. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da iz v tožbi zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Poudarja, da ni brez pravne podlage posegel v tožnikovo solastninsko pravico na parceli št. 968/6 k. o. X, saj uporablja parcelo št. 968/7 k. o. X, ki je v njegovi izključni lasti, prav tako iz dokazov v tožbi izhaja, da ima na drugo navedeni parceli, kjer naj bi bila tudi predmetna garaža, pravico dovoza, parkiranja oziroma uporabe. Med pravdnima strankama naj bi potekalo več sodnih postopkov, med drugim že v tožbi omenjeni postopek na izpraznitev dela stanovanjske hiše (IV P X/2020), ki je povezan tudi s predmetno zadevo. Meni, da iz v tožbi zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, oziroma da so posamezna v tožbi navedena dejstva v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz vročilnice, podpisane s strani toženca in pripete na l. št. 16 predmetnega spisa, izhaja, da sta bila slednjemu 23. 10. 2020 poleg predlogov za izdajo začasne odredbe s prilogami in sklepa z dne 21. 10. 2020 vročena tudi drugopis tožbe s prilogami ter poziv na odgovor. V skladu z ustaljeno sodno prakso1 ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo/pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno (224. člen ZPP2). Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se seveda nanaša tudi na okoliščino, katera sodna pisanja so bila naslovniku vročena. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstev oziroma podatkov, ki jih izkazuje. To njeno dokazno moč je moč izpodbiti le z določnim in dokazno podprtim zatrjevanjem razlogov za njeno neverodostojnost oziroma neresničnost v njej ugotovljenih dejstev (četrti odstavek 224. člena ZPP).3 Vendar pa toženec (pritožnik) ne trditvenemu (v smislu navedbe konkretnih pravno relevantnih dejstev) in ne dokaznemu bremenu (s predlogom po izvedbi ustreznih dokazov), ki je bilo glede (njegove) pritožbene trditve, da mu dne 23. 10. 2020 ni bila vročena tožba v odgovor (kot to izhaja iz vročilnice, ki jo je podpisal), na njem, ni zadostil. Zgolj (njegovo) pritožbeno zanikanje prejema tožbe (pa kot rečeno) v tem pogledu ne zadostuje.

6. Tudi pritožbeno nasprotovanje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz v tožbi zatrjevanih dejstvih,4 je presplošno5 oziroma neprepričljivo. Toženec v tem oziru sicer nasprotuje (pravno obarvanemu) zaključku sodišča prve stopnje, da brez pravne podlage (protipravno) vznemirja tožnikovo solastninsko pravico na parceli št. 968/6 k. o. X, pri čemer pa v pritožbi izpostavlja „zgolj“ (lastninska) upravičenja, ki jih ima (sam) na parceli št. 968/7 k. o. X. Zakaj naj bi upravičenja, ki jih ima na zadnje omenjeni parceli, (sama za sebe) pomenila, da lahko (pravno dopustno) vznemirja tožnikova (so)lastninska upravičenja na drugi, to je parceli št. 968/6 k. o. X,6 ni (po)jasn(jen)o. Enako velja (upoštevaje tako tožbene trditve kot vsebino tožbenega zahtevka) za pritožbeno poudarjanje, da naj bi bilo med pravdnima strankama odprtih več sodnih postopkov, med drugim tudi (s predmetno zadevo povezani) postopek na izpraznitev dela stanovanjske hiše (IV P 738/2020).7

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo (353. člen ZPP).

1 Glej sodbo tega sodišča I Cpg 780/2019 z dne 18. 12. 2019. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 3 Glej odločbi tega sodišča I Cpg 780/2019 z dne 18. 12. 2019 in I Cp 3056/2015 z dne 9. 12. 2015. 4 Glej 9. točko obrazložitve izpodbijane zamudne sodbe. 5 Kar velja tudi za (nekonkretizirano) pritožbeno trditev, da so posamezna v tožbi navedena dejstva v nasprotju z dokazi, ki jih je tožnik predložil. 6 Tožnik v tožbi ni navedel le (kot to izpostavlja pritožba), da je začel toženec ob stanovanjski hiši na S. 1 v Ljubljani na parceli št. 968/7 k. o. X postavljati ogrodje in grušt (za streho) z namenom postaviti leseno garažo, ampak tudi, da je s postavitvijo grušta uzurpiral del parcele št. 968/6 k. o. X v dolžini od 0,5 - 1,5 m v trikotniku na vzhodni strani. Če toženec na tožbo ne odgovori, se v njej podane trditve o dejstvih štejejo za resnične oziroma priznane (glej J. Zobec, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), 3. knjiga, Uradni list : GV Založba, 2009, str. 91). Sodišče je posledično nanje vezano in jih dokazno ne presoja (zamudne sodne tudi ni moč izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - drugi odstavek 338. člena ZPP). Ker vse predhodno navedeno v konkretnem primeru velja tudi glede grušta bodoče garaže (in sicer upoštevaje tožbene trditve oziroma posledične ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kje naj bi se ta - vse - nahajal), pritožbeni (ne povsem pojasnjeni) trditvi, da naj bi bila garaža na parceli št. 968/7 k. o. X (in sicer v smislu, da naj bi se nahajala samo na njej), ni moč slediti. 7 Ki ga je v tožbi omenil že tožnik (glej tudi tožbo v prilogi A8).