Jedro

Rok, ki temelji na določbi 2. odstavka 105.a člena ZPP, je prekluzivne narave, zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje, da je tožena stranka preostali del sodne takse plačala pred sprejemom izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se šteje pritožba tožene stranke z dne 03. 01. 2011 za umaknjeno. Svojo odločitev je utemeljilo na ugotovljeni dejanski okoliščini, da tožena stranka v 15 dnevnem roku, ki ji ga je določilo sodišče z opominom, ni plačala sodne takse za pritožbo. Ugotovilo je, da je tožena stranka v naloženem roku plačala zgolj takso v višini opominske takse v znesku 41,04 EUR, medtem ko je bila v preostalem delu sodna taksa za pritožbo v višini 746,64 EUR plačana po izteku 15 dnevnega roka, 03. 02. 2011, pri čemer se je rok za plačilo takse iztekel 21. 01. 2011. V pritožbenem roku je pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložila tožena stranka in uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču oziroma da izpodbijani sklep spremeni tako, da šteje pritožbo tožene stranke za pravočasno.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi ne izpodbija dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, na katerih temelji izpodbijani sklep, to je, da je tožena stranka pretežni del odmerjene sodne takse (746,64 EUR) plačala po izteku roka, ki ji ga je v opominu določilo sodišče. Takšen rok, ki temelji na določbi 2. odstavka 105.a člena ZPP, je prekluzivne narave, zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje, da je tožena stranka preostali del sodne takse plačala pred sprejemom izpodbijanega sklepa (glej tudi utemeljitev sklepa VS RS X Ips 773/2008). Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah je prvostopenjsko sodišče zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo pritožbo tožene stranke za umaknjeno skladno s 3. odstavkom 105.a člena ZPP.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena in 1. odstavku 155. člena ZPP.