Jedro

Kaznivo dejanje, storjeno po izdaji odločbe o pridobitvi državljanstva, ne more biti razlog za obnovo postopka po uradni dolžnosti, enako tudi ne izrečen vzgojni ukrep pred izdajo odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 8.1.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka po uradni dolžnosti obnovila postopek, ki je bil končan z odločbo z dne 3.4.1992, s katero je bil tožnik sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, in to odločbo odpravila v tistem delu, ki se nanaša na sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije, njegovo vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pa zavrnila. V izpodbijani odločbi tožena stranka navaja, da je bila 17.8.1992 obveščena o vložitvi ovadbe zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja po členu 222/II (nasilniško obnašanje) KZ RS v zvezi s členom 22 KZ SFRJ in kaznivega dejanja po členu 223/II, III in IV (preprečitev uradnega dejanja uradni osebi) KZ RS v zvezi s členom 22 KZ SFRJ, ter seznanjena, da je bil tožnik že kot mladoletnik obravnavan za preko 120 kaznivih dejanj.

Tožnik je po svojih pooblaščencih 12.2.1993 vložil tožbo zoper navedeno odločbo, v kateri navaja, da je postopek obnovljen na podlagi vložene ovadbe in da je bil tožnik obravnavan kot mladoletnik. Ovadbe pa se niti v kazenskem postopku ne more šteti kot obteževalna okoliščina. Dalje navaja, da je bil sprejet v državljanstvo v zvezi s 14. členom zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožena stranka odločbe o državljanstvu ni izdala v roku, zato postopka ne more obnavljati zaradi dejanj, ki jih je tožnik storil kot mladoletnik, to je v nasprotju z ustavo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je 25.3.1993 vložila odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri izdani odločbi.

Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka končani upravni postopek obnovila po uradni dolžnosti, ker bi naj po izdaji odločbe izvedela za nova dejstva, to je kazensko ovadbo zoper tožnika in sklep temeljnega sodišča, s katerim je bil tožniku izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod, za nadaljevalno kaznivo dejanje velike tatvine. Postopek je torej obnovila iz razlogov 1. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je dopustno uveljavljati le, če so podane za to v zakonu posebej predpisane predpostavke. Zaradi novih dejstev se po 1. točki 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku postopek obnovi, če se zve za nova dejstva, ki bi mogla pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva uporabljena v prejšnjem postopku. Dejstva bi lahko bila uporabljena v prejšnjem postopku le, če so že takrat obstajala. Zato kazenska ovadba vložena zoper tožnika 15.8.1992, za tega dne storjena kazniva dejanja ni novo dejstvo v smislu 1. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ker to dejstvo ob odločanju v upravnem postopku še ni obstojalo, zato se tudi ne bi moglo upoštevati. Iz tega razloga končanega postopka ni možno obnoviti.

Tudi okoliščine, ki izhajajo iz sklepa temeljnega sodišča, o izrečenem vzgojnem ukrepu same zase ne pomenijo obnovitvenega razloga iz 1. točke 249. člena navedenega zakona. Kazenski zakon Republike Slovenije v 24. členu določa, da se podatki iz evidence o vzgojnih ukrepih smejo dajati samo sodiščem, javnim tožilstvom in organom za notranje zadeve v zvezi s postopkom zoper mladoletnika, organom socialnega skrbstva in zavodom, ki izvršujejo vzgojne ukrepe. To seveda velja tudi za sodno odločbo o izrečenem vzgojnem ukrepu. Iz te določbe sodišče zaključuje, da teh podatkov ni možno uporabiti v postopku za pridobitev državljanstva, in zato tudi ne morejo biti samostojni razlog za obnovo postopka.

Seveda pa to ne pomeni, da načina življenja pred polnoletnostjo ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju ali obstoji razlog iz 8. točke 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije za zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 42. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).