Jedro

Tožnika sta navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta. Ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca, in je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena – toženca zoper sodbo pritožbenega sodišča nimata pravice do revizije.

Revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je (med drugim) zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika od tožencev zahtevala prenehanje vznemirjanja lastninske pravice, še posebej s hojo in vožnjo preko nepremičnin s parc. št. 257 in 258/9, k.o. ...

2. Pritožbeno sodišče je (med drugim) pritožbi tožnikov zoper navedeno odločitev ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.

Navedbe revidentov

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo sta toženca vložila pravočasno revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se pritožba tožnikov zavrne. Z revizijo, v kateri ne navajata vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izpodbijata tudi odločitev pritožbenega sodišča o povrnitvi pravdnih stroškov.

Odgovor nasprotne stranke

4. Tožnika v odgovoru na revizijo pritrjujeta razlogom pritožbenega sodišča, nasprotujeta navedbam tožencev in predlagata, naj revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrne.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Revizija ni dovoljena.

7. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega (prej) 1,000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek v razmerju do toženke in posebej za zahtevek v razmerju do toženca.

8. Tožnika, kljub dejstvu, da toženca v tej pravdi nista niti enotna niti solidarna sospornika, temveč navadna sospornika, nista ravnala v skladu z navedenim izhodiščem, ampak sta navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta v višini 5.007,51 EUR. Toženca temu v nobeni fazi postopka, tudi v revizijski, v kateri vrednosti spornega predmeta niti ne navajata, nista oporekala. Tako ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca, in je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena – toženca zoper sodbo pritožbenega sodišča nimata pravice do revizije.

9. Odločba o stroških postopka se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Ker sklep o pravdnih stroških ne sodi med take sklepe, revizija tožencev (tudi) zoper odločbo o pravdnih stroških ni dovoljena.

10. Ker torej revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških odgovora na revizijo temelji na prvem odstavku 155. člena ZPP. Stroški odgovora, v katerem tožnika na revizijo vsebinsko odgovarjata in predlagata njeno zavrnitev, niso bili potrebni, saj je revizija zavržena iz procesnih razlogov.