Jedro

Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni ponovno dopusten ugovor, da so zarubljeni predmeti izvzeti iz izvršbe, temveč je vlogo dolžnika, ki jo je naslovil kot ugovor zoper sklep o izvršbi, potrebno obravnavati kot vlogo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po čl. 47 ZIP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice z dne 4.5.1994. Zoper tak sklep se pritožuje dolžnica zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi, prav tako opravljeni rubež ter upniku naloži plačilo stroškov postopka. V pritožbi dolžnica navaja, da so zarubljeni predmeti tudi nabavljeni in namenjeni za gostinsko dejavnost. Nahajajo se v gostinskem lokalu P., so vanj vgrajeni in v obratovanju. Gre za predmete, ki so izvzeti iz izvršbe in je pri tem nepomembno, ali dolžnica sama opravlja gostinsko dejavnost ali pa lokal z opremo vred oddaja v najem.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sicer ravnalo napačno, ko je vlogo dolžnice z dne 4.5.1994 obravnavalo kot ugovor, saj je bilo o ugovoru dolžnice odločeno že s sklepom z dne 26.5.1993 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp ..... z dne 17.11.1993. V isti zadevi pa ni dopustno vložiti več ugovorov, še zlasti, ker je upnik predlagal izvršbo s prodajo premičnih stvari, sodišče prve stopnje pa je takemu predlogu ugodilo in je v tem obsegu izvršba že pravnomočno dovoljena.

Obvestilo o rubežu premičnih stvari z dne 14.4.1994 pomeni realizacijo pravnomočnega sklepa o izvršbi tako, da je vlogo z dne 4.5.1994 smatrati kot zahtevo, da sodišče s sklepom odpravi nepravilnosti, ki jih je uradna oseba storila pri opravljanju izvršbe (čl. 47 ZIP). Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je dolžničin predlog zavrnilo. Sporne premične stvari, ki so bile zarubljene, bi bile lahko tudi po oceni pritožbenega sodišča izvzete iz izvršbe le, če bi dolžnica samostojno opravljala obrtno dejavnost, saj to jasno in nedvoumno izhaja iz določila čl. 71/1 tč. 4 ZIP, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica ne opravlja obrtne dejavnosti, temveč daje lokal z premičninami v najem, se ne more sklicevati na čl. 71/1 tč. 4 ZIP.

Pritožbene trditve, da je nepomembno, ali dolžnica sama opravlja gostinsko dejavnost ali pa lokal z opremo daje v najem, so glede na zgoraj citirana določila ZIP neutemeljene in v nasprotju z njimi, saj se na ta določila kot že omenjeno lahko sklicuje le tisti, ki opravlja obrtno dejavnost z osebnim delom. Glede na navedeno je bilo pritožbo dolžnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 300 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP).