Jedro

Pravica do invalidnine za telesno okvaro gre zavarovancu ob izpolnitvi naslednjih pogojev in sicer, da obstaja telesna okvara določene stopnje, nadalje, da je telesna okvara nastala med zavarovanjem oziroma uživanjem pokojnine in da so izpolnjeni predpisani pogoji dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, če je telesna okvara posledica poškodbe izven dela ali bolezni.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede obstoja telesnih okvar razčiščevalo s postavitvijo izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. (v nadaljevanju: Komisija A.F). V sestavi navedene komisije so sodelovali izvedenci in sicer specialistka kardiologije in vaskularne medicine, specialist urolog in specialist ortopedije. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 4. 1. 2024 izhaja, da pri tožniku niso podane telesne okvare, kot so le-te opredeljene v že omenjenem Seznamu telesnih okvar. Sodišče prve stopnje je omenjene izvedence tudi zaslišalo na glavni obravnavi. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo izvedensko mnenje. Izvedenci so odgovorili na zastavljena vprašanja ter svoje ugotovitve tudi strokovno obrazložili. Sodišče je v tem primeru svojo odločitev utemeljeno oprlo na podano izvedensko mnenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 14. 6. 2023 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 1. 2023 ter da se tožniku prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro. Nadalje je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano sodbo. V postopku pred sodiščem so sodelovali trije specialisti s področja medicine in sicer specialist za srce, specialist za urološke težave in specialist ortoped. Soglaša z ugotovitvami specialistke kardiologinje, ne strinja pa se z ugotovitvami specialista urologa. Res je, da mu urin ne uhaja. Mora pa ponoči večkrat na wc in ima zaradi tega krateno spanje. Ne strinja se tudi z ugotovitvami specialista ortopeda, saj so bile že v letu 2012 in 2015 ugotovljene degenerativne spremembe v hrbtenici in pa "otrdel" vrat. Nadalje ima tudi težave s črevesjem, hemeroidi, težave zaradi zaprtosti, težave z želodčno kislino in s sluznico žrela, pa tudi šumenje v ušesih in pešanje sluha. Smiselno tožnik predlaga spremembo sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 14. 6. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 1. 2023. Prvostopenjski organ je odločil, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.

6.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)3 glede ugotovitve telesne okvare in priznanja pravice do invalidnine odkazuje na uporabo določb 143. do 145. in 147. ter 149. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1).4 V prvem odstavku 143. člena ZPIZ-1 je določeno, da je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne.

7.Vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine, pa so upoštevaje tretji odstavek 143. člena ZPIZ-1, urejene v Seznamu telesnih okvar.5

8.Pravica do invalidnine za telesno okvaro gre zavarovancu ob izpolnitvi naslednjih pogojev in sicer, da obstaja telesna okvara določene stopnje, nadalje, da je telesna okvara nastala med zavarovanjem oziroma uživanjem pokojnine in da so izpolnjeni predpisani pogoji dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, če je telesna okvara posledica poškodbe izven dela ali bolezni.

9.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede obstoja telesnih okvar razčiščevalo s postavitvijo izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. (v nadaljevanju: Komisija A.F). V sestavi navedene komisije so sodelovali izvedenci in sicer specialistka kardiologije in vaskularne medicine, specialist urolog in specialist ortopedije. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 4. 1. 2024 izhaja, da pri tožniku niso podane telesne okvare, kot so le-te opredeljene v že omenjenem Seznamu telesnih okvar. Sodišče prve stopnje je omenjene izvedence tudi zaslišalo na glavni obravnavi.

10.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo izvedensko mnenje. Izvedenci so odgovorili na zastavljena vprašanja ter svoje ugotovitve tudi strokovno obrazložili. Sodišče je v tem primeru svojo odločitev utemeljeno oprlo na podano izvedensko mnenje.

11.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da mnenje sodnega izvedenca specialista urologa ni prepričljivo. Kot ugotavlja sodni izvedenec gre pri tožniku za radikalno zdravljenje lokaliziranega karcinoma prostate. Tožnik ni inkontinenten na vodo. Pogosteje hodi na vodo, tudi ponoči, kar je primerljivo kot pred operacijo. Erekcije so slabe, enako kot so bile pred operacijo. Kirurško zdravljenje karcinoma prostate je bilo uspešno, brez zapletov in brez pomembnih neželenih učinkov. Iz Seznama TO izhaja, da je podana 30 % telesna okvara le v primeru, ko gre za trajno impotenco, kot posledico operativnega posega pri moških do 50 let starosti (3. točka, B, X. poglavja Seznama telesnih okvar), za kar pa pri tožniku ne gre. Prav tako tudi ni podana stalna inkontinenca urina. Le v takem primeru je skladno s 4. točko, B, X. poglavja Seznama TO podana telesna okvara v višini 70 %.

12.Tudi sodni izvedenec specialist ortoped je prepričljivo pojasnil, da iz izvidov ne izhaja, da bi bila pri tožniku podana telesna okvara po poglavju I, kamor sodijo tudi težave z vratom. Prav tako tudi ni podana telesna okvara po poglavju VIII., ki se nanaša na hrbtenico, saj pri tožniku ne gre za popolno izgubo enega segmenta cervikalne regije. Le v primeru, če bi bila popolnoma okvarjena dva vretenca oziroma negibna, bi bila podana 30 % telesna okvara.

13.Glede sklicevanja tožnika na ostale zdravstvene težave, kot na primer na težave s črevesjem, hemeroidi, z zaprtjem, z želodčno kislino, na kronične težave s sluznico žrela, šumenjem v ušesih in zaznavno naglušnostjo, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da omenjene težave gotovo vplivajo na tožnikovo zdravstveno stanje, vendar če ne gre za zdravstvene težave, kot so določene v Seznamu telesnih okvar, oziroma če njihova intenzivnost ni izražena v taki meri, kot izhaja iz navedenega Seznama, v tem primeru ni mogoče govoriti o telesni okvari. Pri tem same ugotovitve v zvezi z invalidnostjo ne vplivajo na ugotavljanje telesnih okvar. Potrebno je namreč ločiti med ugotavljanjem invalidnosti in ugotavljanjem telesnih okvar. Kot to izhaja iz prvega odstavka 143. člena ZPIZ-1, se pri invalidnosti ugotavlja zavarovančeva zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje, medtem ko se pri telesni okvari ugotavlja, ali je pri zavarovancu prišlo do izgube, bistvenejše poškodovanosti ali znatnejše onesposobljenosti posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb (prvi odstavek 143. člena ZPIZ-1).

14.Ker pri tožniku telesna okvara po določbah Seznama TO ni podana, posledično tudi ni upravičen do priznanja pravice do invalidnine za telesno okvaro.

15.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

4Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.

5Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, Ur. l. RS, št. 163/2021.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 350, 350/2, 353 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1999) - ZPIZ-1 - člen 143, 143/1, 143/3, 144, 145, 147, 149

Pridruženi dokumenti:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.