Jedro

Ker je sodišče prepričljivo ugotovilo, da pri tožniku zaradi sicer ugotovljenih zdravstvenih težav po operaciji desnega očesa še ni prišlo do delne ali trajne izgube delovne zmožnosti, je zahtevek za priznanje invalidnosti in pravic utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 24. 11. 2003 in 10. 9. 2004 in za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnik, ki od svojega drugega leta starosti na desno oko ne vidi, je bil po mnenju invalidskih komisij zmožen za svoje delo v knjigoveznici. Delo, ki ga je opravljal, je bilo ustrezno, saj ni zahtevalo globinskega vida. V letu 2001 je bil zaradi odstranitve desnega očesa tri leta v bolniškem staležu. Vstavljena mu je bila proteza in po vrnitvi na delo so se pojavile zdravstvene težave. Invalidska komisija II. stopnje je v dopolnilnem mnenju ugotovila, da prihaja zaradi ohlapnosti veznične vreče desnega očesa do izpadanja proteze in izcejanja sluzi. Niso pa izčrpane vse terapevtske možnosti za izboljšanje takega stanja s kirurško rekonstrukcijo. Ker zdravljenje in medicinska rehabilitacija še nista zaključena, še ni mogoče podati ocene invalidnosti tožnika. Zato ni izpolnjen pogoj iz 60. člena ZPIZ-1, da nastalih zdravstvenih sprememb ni mogoče odpraviti z zdravljenjem.

2. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je v celoti soglašalo z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo. Ocena invalidnosti, in na tej podlagi priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, je mogoča šele tedaj, ko sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti niti z zdravljenjem in ko je zdravstveno stanje dokončno.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka, saj je potrdilo popolnoma nezakonito in nepravilno sodbo sodišča prve stopnje. V izpodbijani sodbi so navedeni povsem protispisni zaključki in razlogi, ki se med seboj izključujejo. Prav tako niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ampak sodišče druge stopnje le povzema navedbe in razloge prvostopnega sodišča, glede pritožbenih navedb pa se sodišče druge stopnje sploh ni izjasnilo. Tožnik nima desnega očesa, zaradi česar je bistveno zmanjšana njegova vidna sposobnost in je njegovo delo rezalca oziroma strežnika knjigoveških strojev znatno oteženo. Sodišče druge stopnje je oprlo sodbo na mnenje invalidske komisije II. stopnje, pri tem pa ni upoštevalo tistega dela mnenja, v katerem invalidska komisija navaja, da tožniku izpada proteza in se mu iz očesa izceja sluz. Obrazložitev sodbe je zato protislovna ter ima take vsebinske in formalne pomanjkljivosti, da se sploh ne more preizkusiti. Izrek izpodbijane sodbe je nejasen oziroma nerazumljiv, prav tako pa tudi ni izvršljiv. Zato je izpodbijana sodba nična, na kar bi moral "odločujoči organ" paziti tudi po uradni dolžnosti.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti. Tako izpodbijana kot prvostopna sodba upoštevata tudi ugotovitve invalidske komisije o (zdravstvenih) težavah tožnika zaradi izpadanja proteze in izcejanja sluzi. Toda predmet odločanja je zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, kjer pa je bistveno, ali je zdravljenje teh težav zaključeno oziroma ali je zdravstveno stanje tožnika dokončno. Prav tako ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je presodilo vse navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, do drugih, ki za odločitev niso bistvene, pa se mu ni bilo treba opredeljevati.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, na kar revizijsko sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti saj revizija, razen pavšalnega uveljavljanja tega revizijskega razloga, v zvezi s tem nima nobenih navedb.

9. Na podlagi določbe prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Bistveno pri tem je, da gre za trajne spremembe v zdravstvenem stanju, do katerih je prišlo kljub zdravljenju, ne pa za začasna ali občasna bolezenska stanja, ki še zahtevajo zdravljenje in katerih posledica je le začasna ali občasna nezmožnost za delo. Ker je sodišče prepričljivo ugotovilo, da pri tožniku zaradi sicer ugotovljenih zdravstvenih težav po operaciji desnega očesa še ni prišlo do delne ali trajne izgube delovne zmožnosti, je njegov zahtevek za priznanje invalidnosti in pravic na tej podlagi utemeljeno zavrnilo.

10. Ker po presoji revizijskega sodišča zatrjevani revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilna in materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, je v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.