Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker nasprotni udeleženec zatrjuje, da je njegov solastniški delež večji od ½, ga je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo, da to dokaže, ker je njegova pravica manj verjetna, saj zatrjuje drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek za razdružitev solastnine in nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, da dokaže, da je njegov solastniški delež na nepremičnini parc. št. , vložna št. k.o. D., večji od ½.
Zoper sklep je vložil pritožbo nasprotni udeleženec. Bistvo pritožbenih navedb je, da so nepremičnine skupna lastnina strank in da delež na njej še ni določen. Predlagateljica bi morala vložiti tožbo na ugotovitev obsega skupnega premoženja in določitev deležev na tem skupnem premoženju. Predlagateljica je zainteresirana, da se uredijo premoženjske razmere med strankama in bi zato morala biti na pravdo napotena ona. Nasprotni udeleženec ne more dokazovati, da domneva o velikosti njegovega solastniškega deleža ne velja.
Pritožba ni utemeljena.
Bistvo zadeve je, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec v zemljiški knjigi vpisana kot solastnika nepremičnine vložna št. k.o. D., vsak do ½. Ker nasprotni udeleženec zatrjuje, da je njegov solastniški delež večji od ½, ga je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo, da to dokaže, ker je njegova pravica manj verjetna, saj zatrjuje drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige.
Tudi, če nepremičnina predstavlja skupno premoženje strank, je napotitev pravilna. Domneva se, da sta deleža na skupnem premoženju enaka (prvi odstavek 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Na nasprotnem udeležencu je, da dokaže večji zatrjevani delež. Interes za ureditev pravnega razmerja, v tem primeru, ni odločilen za napotitev na pravdo, ker se o napotitvi lahko odloči že po kriteriju manj verjetne pravice.
Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje pritožbene stroške.