Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1039/2004 z dne 29. 11. 2005 v zvezi z sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 238/02 z dne 17. 6. 2006 se ne sprejme, v delu, v katerem se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.
1.Pritožnika sta v pravdi zaradi motenja posesti zahtevala odstranitev dveh smučarskih palic in med njiju napete vrvice ter odstranitev dveh parkiranih avtomobilov tako, da jima bo omogočen nemoten prehod preko zemljišča tožene stranke do njune garaže ter prepoved bodočih motilnih dejanj pod pretnjo denarne kazni. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, Višje sodišče pa je zavrnilo pritožbo pritožnikov in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
2.Pritožnika v ustavni pritožbi izražata nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo. Sodišču prve stopnje očitata, naj bi se med drugim ukvarjalo tudi s pravico do posesti, Višjemu sodišču pa, da je samovoljno, brez razumne podlage in v nasprotju s tožbenim zahtevkom spremenilo vsebino spora iz motenja posesti stvari v motenje posesti stvarne služnosti in nato temu primerno povsem arbitrarno in samovoljno odločalo. Postopek naj bi trajal štiri leta in štiri mesece, zato menita, da je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku evidentna.
3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.
4.Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ni mogla povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za odstranitev smučarskih palic in med njiju napete vrvice ter dveh parkiranih avtomobilov tako, da bo pritožnikoma omogočen dostop preko zemljišča tožencev do njune garaže, izdana v pravdi zaradi motenja posesti, v ničemer ne posega v pravico pritožnikov, da v morebitni petitorni pravdi zahtevata varstvo svojih domnevno kršenih pravic (iz tožbe, ki sta jo priložila ustavni pritožbi, je razvidno, da sta služnostno tožbo že vložila). Glede na to Ustavno sodišče ocenjuje, da ne gre za zadevo, ki bi za pritožnika lahko imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.
5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.
6.Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Pritožnika uveljavljata tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v že končanem pravdnem postopku. Posamezniki imajo kljub ugotovljeni neskladnosti pravne ureditve z Ustavo (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005, Uradni list RS, št. 92/05 in OdlUS XIV, 72) do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Ker pritožnika nista izkazala, da bi to sodno pot že izkoristila, ni podana procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.
8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan