Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča tožnik ne more izpodbijati drugostopne odločbe zgolj zaradi nepristojnosti organa, ki je odločil o pritožbi, brez predloga za presojo zakonitosti prvostopne odločbe, torej akta, s katerim je bilo odločeno o njegovi pravici in pravni koristi. Na to ga je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo in ga tudi napotilo, da mora izpodbijati odločbo prvostopnega organa, kar je v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. Ker tožnik ni sledil napotilu sodišča in je vztrajal, da je predmet izpodbijanja drugostopna odločba, ta pa ne more biti predmet upravnega spora, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu zavrglo kot nedopustno tožnikovo tožbo. Pri predhodnem preizkusu tožbe je ugotovilo, da tožnik v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke z dne 22.5.2007, ki je zavrnila njegovo pritožbo zoper dopolnilno odločbo prvostopnega organa Upravne enote Kranj z dne 11.5.2006. S sklepom z dne 16.11.2007 je sodišče tožnika pozvalo, da naj popravi tožbo in ga poučilo, da lahko stranka, ki s pritožbo ni uspela, po določbi novega Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izpodbija akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika, kar je v obravnavanem primeru akt prvostopnega organa. Pravilen je bil tudi pravni pouk na odločbi organa druge stopnje. Tožnika je sodišče opozorilo, da bo v primeru, če tožbe ne bo popravil po njegovem napotilu, ravnalo v skladu z določbami 31. člena ZUS-1 in jo zavrglo.

V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da tožnik ni ravnal v skladu z napotilom sodišča in zahtevo, da tožbo ustrezno popravi in kljub pravilnemu pravnemu pouku, da s tožbo lahko izpodbija le upravni akt prve stopnje, zahtevka ni spremenil. Zato je njegovo tožbo kot nedopustno zavrglo.

Tožnik vlaga pritožbo in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je svojo tožbo dopolnil že z vlogo 23.10.2007, ko je svoji vlogi z dopolnitvijo tožbe priložil tudi dopolnilno odločbo organa prve stopnje z dne 11.5.2006. Po sklepu sodišča je nato tožbo dopolnil še z vlogo z dne 26.11.2007. V obeh vlogah je izrecno navedel, da vlaga tožbo proti odločbi organa druge stopnje, to je tožene stranke, v zvezi z dopolnilno odločbo organa prve stopnje, to je UE Kranj, ter je to dopolnilno odločbo priložil svoji dopolnitvi 23.10.2007. Po mnenju pritožbe je napačno stališče sodišča prve stopnje, da odločba tožene stranke ni upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Tožeča stranka izpodbija to odločbo iz razlogov nepristojnosti tožene stranke, ker je odločala v pritožbenem postopku kot nepristojen organ. V upravnem postopku je izkazala, da je bilo podržavljeno nezazidano stavbno zemljišče in bi zato o pritožbi zoper prvostopno odločbo moralo odločati Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) kot stvarno pristojno ministrstvo, ne pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prav ta dejstva so bila zatrjevana v tožbi in je bilo v tožbenem zahtevku predlagano, da sodišče prve stopnje tožbi ugodi, odpravi odločbo tožene stranke in zadevo pošlje v odločitev MOP RS. S tožbo je torej izpodbijana odločba tožene stranke, izdana na drugi stopnji, zaradi nepristojnosti, saj bi o odškodnini za nezazidano stavbno zemljišče moralo odločati drugo pristojno ministrstvo. Tako se pokaže, da je bila tožba pravilno vložena zoper upravni akt, ki je opredeljen v 2. odstavku 2. člena ZUS-1, zoper tak akt pa je dopustna tožba. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo ZUS, ker se ni spuščalo v vsebino tožbe in se ni opredelilo do tožbenih trditev, da gre za izpodbijanje odločbe zaradi pristojnosti, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Tožnik v tožbi izrecno poudarja, da je izpodbijal odločbo drugostopnega organa, in to zaradi nepristojnosti tožene stranke za odločanje o odškodnini za razlaščeno nezazidano stavbno zemljišče. Po presoji pritožbenega sodišča tožnik ne more izpodbijati drugostopne odločbe zgolj zaradi nepristojnosti organa, ki je odločil o pritožbi, brez predloga za presojo zakonitosti prvostopne odločbe, torej akta s katerim je bilo odločeno o njegovi pravici in pravni koristi. Na to ga je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo in ga tudi napotilo, da mora izpodbijati odločbo prvostopnega organa, kar je v skladu z določbo 2 .člena ZUS-1. Ker tožnik ni sledil napotilu sodišča in je vztrajal, da je predmet izpodbijanja drugostopna odločba, ta pa ne more biti predmet upravnega spora, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilo, ko je tožbo zavrglo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).