Jedro

Ker je toženec odgovor na tožnikovo vlogo vložil prepozno, sodišče prve stopnje njegovih navedb ni smelo upoštevati, ampak je skladno z določbo 214. člena štelo, da toženec priznava dejstva, ki jih je v vlogi navedel tožnik.

Izrek

Pritožbi se zavrneta ter se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 92260/2016 z dne 19. 9. 2016 obdržalo v celoti v veljavi (I. točka izreka izpodbijane sodbe). S sklepom z dne 15. 3. 2019 pa je toženca zavezalo k povračilu 10 EUR tožnikovih pravdnih stroškov.

2. Zoper obe odločitvi se pritožuje toženec. V pritožbi zoper sodbo pojasnjuje dejansko stanje v zvezi z nepremičnino in zatrjuje, da v zemljiški knjigi vpisano stanovanje na njegovo ime ne predstavlja njegovega dejanskega lastništva nad stanovanjem. Ponuja svojo interpretacijo teka rokov, s čimer želi pojasniti, da je pripravljalno vlogo podal pravočasno. Predmetna terjatev je nastala brez njegove vednosti, saj tudi v pogodbi ni zaslediti njegovega imena. Pogodba o opravljanju upravniških storitev mu ni bila dana v podpis. Tožnik bi moral poplačilo terjatve zahtevati od A. A., ki v stanovanju prebiva.

3. V pritožbi zoper sklep z dne 15. 3. 2019 izpostavlja, da tožniku po zakonu ne pripada poplačilo terjatve, ker je vse posle sklepal z A. A. 4. Tožnik v odgovorih na pritožbi pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožb kot neutemeljenih.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR - prvi odstavek 443. člena ZPP. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti. Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

7. Toženec je odgovor na dopolnitev tožbe podal prepozno, zato je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP. Dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedel tožnik, je štelo za priznana, kar je rezultiralo v ugotovitvi, da dejansko stanje med strankama ni sporno.

8. Pritožnik si zmotno interpretira tek rokov. V skladu z določbo 111. člena ZPP se v primerih, da je rok določen po dnevih, dan vročitve ali sporočitve oz. dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, ne všteje, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Roki tečejo neprekinjeno, vmesne sobote, nedelje in prazniki se ne vštevajo. Ker je toženec odgovor na tožnikovo vlogo vložil prepozno, sodišče prve stopnje njegovih navedb ni smelo upoštevati, ampak je skladno z določbo 214. člena štelo, da toženec priznava dejstva, ki jih je v vlogi navedel tožnik.

9. Pritožnik v pritožbi zoper sodbo ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v zvezi z njegovo obveznostjo poplačila stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe. Kot je bilo že prej pojasnjeno, pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni dopusten. Zato se pritožbeno sodišče do tega ugovora ni smelo opredeljevati.

10. V pritožbi zoper sklep, s katerim je prvo sodišče odmerilo stroške pravdnega postopka, toženec sami odmeri stroškov konkretizirano niti ne ugovarja, ampak ponovno opozarja na zmotno ugotovitev dejanskega stanja in podaja pojasnila v zvezi s štetjem rokov, na kar pa je pritožbeno sodišče že odgovorilo.

11. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo ter sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).