Jedro

Organ za BPP je po presoji sodišča mogel zavrniti tožničino prošnjo za BPP iz razloga očitne nerazumnosti zadeve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena, saj se obstoj takega razloga domneva, če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Opisano dejansko stanje tudi po presoji sodišča očitno ni podlaga za izpodbijanje sodbe z ustavno pritožbo, s katero se uveljavlja kršitve človekovih pravic.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 261/2019 z dne 20. 6. 2019 o predlogu za dopustitev revizije in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2168/2016 z dne 13. 3. 2019 ter v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Grosupljem P 54/2016 z dne 10. 5. 20218. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP ob sklicevanju na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zaključil, da je prošnja tožnice očitno nerazumna, saj je pričakovanje oziroma zahteva tožnice očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ter v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Organ navaja, da je pri oceni očitne nerazumnosti tožničine zadeve upošteval, da Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali je bilo v postopku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljeno materialno ter procesno pravo. Organ navaja, da je tožnica v prošnji navedla, da je prišlo do kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V zvezi s tem organ navaja, da če sodišče v zvezi za stranko spornimi stališči poda razumne pravne razloge, potem izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati arbitrarnosti, ki bi pomenila kršitev 22. člena Ustave. Organ še navaja, da je potrebno navedbe prosilcev za dodelitev BPP, ki bi utemeljevale obstoj verjetnih izgledov za uspeh zaradi očitka kršitve pravice iz 22. člena Ustave, presojati tako, da se pri tem upošteva narava ustavne pritožbe, saj če sodišče uporabi materialno pravo nepravilno, to samo po sebi ne more biti predmet ustavnosodne presoje v postopku ustavne pritožbe.

2. Tožnica se z zavrnitvijo zahteve za BPP ne strinja. Navaja, da je 76 let stara invalidska upokojenka z nizko pokojnino. Navaja, da Višje sodišče v pravdni zadevi ni moglo odločiti drugače, ker ni dobilo nobenih dokazov od prvostopenjskega sodišča, kajti na tem sodišču dela sorodnica soseda, s katerim je v sporu, zato tožnica v nobeni zadevi ne uspe. Sodba Okrajnega sodišča v Grosupljem P 54/2016 je krivična. Tožnica je na sodišču povedala, da je A.A. (toženca v navedeni zadevi) videla, kako je povzročal škodo na njenem premoženju, tako da je bila večkrat pozvana policija. Sojenje je potekalo pristransko in tožnici so bile kršene človekove pravice. Sodba v zadevi P 54/2016 ni korektna, saj je tožnica predložila listine in fotografije, iz katerih je razvidno, kako je A.A. posegal na njeno parcelo. Tožnica navaja, da je sodnica nasprotovala ogledu na kraju samem. V dokazne namene se tožnica sklicuje na tožbo, ki jo je vložila v pravdni zadevi ter dopolnitev tožbe, prvostopenjsko sodbo, izjavo B.B., fotografije s kraja samega, pritožbo, ki jo je vložila v pravdni zadevi, drugostopenjsko sodbo, sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju predloga za dopustitev revizije, seznam dejanj motenja in vznemirjenja posesti s strani A.A.. Tožnica smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovi postopek.

3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se tožnici zavrne prošnja za BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbi Okrajnega sodišča v Grosupljem P 54/2016 z dne 10. 5. 2018 in Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2168/2016 z dne 13. 3. 2019, ki jo je organ oprl na 24. člen ZBPP in razlogovanje, da je prošnja tožnice očitno nerazumna, saj je pričakovanje oziroma zahteva tožnice očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ter v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

6. Sodišče ugotavlja, da iz spisne dokumentacije v zadevi izhaja, da je tožnica na poziv organa za BPP, naj prošnjo za BPP dopolni z razlogi in argumenti za vložitev ustavne pritožbe, navedla, da je osnovni razlog nepošteno sojenje, očitala je kršitev prvega odstavka 6. člena EKČP, 2., 23. in 29. člena Ustave ter kršitev pravice do obrambe. Da je bil postopek v celoti nepošten in pristranski po njenem mnenju kaže že dejstvo, da je sodišče na podlagi zgolj pavšalnih navedb toženke prekinilo postopek zaradi ugotavljanja same upravičenosti do BPP; zato je več kot jasno, da je njeni izpovedi sledilo tudi v nadaljevanju in nekritično dvomilo v navedbe tožnice in njeno verodostojnost, pri čemer je kot nepotrebne zavrnilo njene glavne predlagane dokaze; tako je bila tožnica s svojih zahtevkom že takoj obsojena na neuspeh.

7. Kot izhaja iz izpodbijane zavrnilne odločbe, je organ za BPP vpogledal v sodbi prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, v zvezi s katerima je tožnica vložila prošnjo za BPP za ustavno pritožbo ter tožničino dopolnjeno prošnjo, upošteval pa tudi določbe Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) o ustavni pritožbi ter sodno in ustavno sodno prakso. Tožničine trditve o pristranskem in samovoljnem sojenju je presodil predvsem kot trditve, da je v zadevi materialnopravno nepravilno odločeno in da so bila kršena pravila postopka ter navedel, da ustavna pritožba uveljavljanju takih kršitev ni namenjena, in še, da odločitvi ni mogoče očitati samovoljnosti, kadar je utemeljena s pravnimi argumenti.

8. Tožnica pa v tožbi zavrnitev prošnje za BPP izpodbija z navedbami - o slabem dohodkovnem stanju, - o sodbah, ki so ji bile izdane pri Okrajnem sodišču v Grosupljem in so vse krivične iz razloga sorodstva soseda, s katerim je v sporu, z zaposleno pri navedenem sodišču, - o krivični tudi sodbi, ki jo želi izpodbijati z ustavno pritožbo, saj s svojimi izpovedbami, dokazi in dokaznim predlogom za opravo ogleda ni uspela, - o nekorektnem delu sodnice, s katerim so ji bile kršene človekove pravice.

9. Tožbene navedbe o slabem dohodkovnem stanju tožnice ter o krivičnih preteklih sodbah so po presoji sodišča za predmetni upravni spor glede na 24. člen ZBPP, na katerem izpodbijana odločitev temelji, pravno nepomembne; ne nanašajo se namreč ne na razumnost predmetne zadeve ne na pomembnost zadeve za tožnico.

10. Kot neutemeljene pa sodišče presoja tožbene navedbe o nekorektnem postopanju sodnice, s katerim naj bi bile tožnici kršene človekove pravice ter o krivični sodbi, ki jo tožnica želi izpodbijati z ustavno pritožbo. Tudi sodišče sodi, tako kot organ za BPP, da tožnica z navedbami o tem, da v zadevi P- 54/2016 Okrajnega sodišča v Grosupljem (zaradi vznemirjanja lastninske pravice, vrnitve stvari in plačila odškodnine) navedeno sodišče brez podlage ni sledilo njeni izpovedi kot tožnice, da ni ustrezno presodilo predloženih dokazov ter da je brez podlage zavrnilo izvedbo z njene strani predlaganih dokazov, v bistvu zatrjuje kršitve pravil postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, uveljavljanju takih kršitev pa ustavna pritožba ni namenjena (160. člen Ustave in prvi odstavek 50. člena ZUstS). Tožnica z navedbami v tožbi ni omajala zaključka organa o tem, da gre pri njenih navedbah, s katerimi utemeljuje razloge za vložitev ustavne pritožbe, za očitke procesno in materialno nepravilno vodenega postopka, saj je povsem neargumentirano in neizkazano navajala, da sodnica ni postopala korektno in nepristransko ter sploh prvič navajala, da je razlog, da je neuspešna, v sorodstveni povezavi soseda, s katerim je v sporu, z zaposleno na navedenem sodišču. Organ za BPP je tako po presoji sodišča mogel zavrniti tožničino prošnjo za BPP iz razloga očitne nerazumnosti zadeve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena, saj se obstoj takega razloga domneva, če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Opisano dejansko stanje tudi po presoji sodišča očitno ni podlaga za izpodbijanje sodbe z ustavno pritožbo, s katero se uveljavlja kršitve človekovih pravic. Prav tako se sodišče strinja z razlogovanjem organa, da je tožničino pričakovanje v uspeh z ustavno pritožbo v nasprotju z izidom v podobnih zadevah, kajti po ustavno sodni praksi1 so kršene človekove pravice, če je pravo uporabljeno samovoljno, kar pa ni, če sodba temelji na razumnih pravnih razlogih; to pa za sodbi Okrajnega sodišča v Grosupljem P 54/2016 z dne 10. 5. 2018 (iz obrazložitve sodbe izhaja, da so zahtevki obravnavani po materialno pravnih podlagah, da je izveden dokazni postopek z glavno obravnavo, da je zavrnitev dokaznih predlogov obrazložena) in Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2168/2016 z dne 13. 3. 2019 (pritrditev razlogom prvostopenjske odločbe je obrazložena, pritožbene navedbe so presojene) velja.

11. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, našlo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, iz razloga po drugi alineji drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je tožnica predložila dokaze, ki so bili predloženi in presojeni že pred organom za BPP, sodišče pa jih je presodilo v okviru preizkusa izpodbijane odločbe, pri čemer tožnica tudi ni navedla, da bi katerega od dokazov bilo potrebno ponoviti ali dopolniti, dalje, dokaze, ki so nerelevantni (o dohodkovnem stanju, invalidskem statusu tožnice), in dva dokaza, ki sta nesubstancirana, saj tožnica ne pojasni, za dokazovanje katerega spornega relevantnega dejstva, ki bi se nanašalo na zavrnitev prošnje za BPP, ju je predložila (B.B. - dopolnitev izjave z dne 27. 5. 2018 in dve fotografiji „lesenega stolpa“).

12. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Za zadeve brezplačne pravne pomoči velja taksna oprostitev na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

1 Organ za BPP se pravilno sklicuje na zadevi Up-301/02 in Up-388/14