Jedro

Pri razlagi uspeha v postopku, ki je po določbi 48. člena ZBPP eden od pogojev za povrnitev stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, je treba upoštevati postopek do izdaje pravnomočne sodne odločbe kot celoto. Le na podlagi pravnomočne odločbe je namreč mogoče ugotoviti, ali je stranka v postopku uspela ali ne.

Tožnika sta v tožbi postavila primarni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice ter podredni zahtevek na izplačilo določenega denarnega zneska. Primarni zahtevek je sodišče sicer zavrnilo, ugodilo pa je podrednemu zahtevku in tožnikoma priznalo odškodnino. Tožnika sta torej v postopku delno uspela.

Izrek

I. Tožba A.A. zoper odločbo tožene stranke št. Bpp 1526/2013 z dne 24. 11. 2016, se zavrže. II. Tožba B.B. zoper odločbi tožene stranke št. Bpp 1270/2013 in Bpp 1053/2015, obe z dne 24. 11. 2016, se zavrže. III. Tožba A.A. zoper odločbe tožene stranke št. Bpp 1270/2013, Bpp 1403/2014, Bpp 1053/2015 in Bpp 1737/2015, vse z dne 24. 11. 2016, se zavrne.

IV. Tožba B.B. zoper odločbe tožene stranke št. Bpp 1526/2013, Bpp 1403/2014 in Bpp 1737/2015, vse z dne 24. 11. 2016, se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanimi odločbami je tožena stranka tožnikoma naložila vračilo sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči v skupnem znesku 3.033,78 EUR in sicer v zvezi s postopki pred sodiščem prve in druge stopnje zaradi ugotovitve lastninske pravice na nepremičnini, podredno pa za plačilo odškodnine. Zahtevek tožnikov zaradi ugotovitve lastninske pravice je bil pravnomočno zavrnjen s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1585/2014 z dne 19. 5. 2015, na podlagi pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 407/2016 z dne 5. 7. 2016 pa sta tožnika upravičena do plačila zneska 27.418,20 EUR. Navedeni znesek je bil tožnikoma tudi dne 29. 7. 2016 plačan. Glede na navedeno sta tožnika v skladu z določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) dolžna povrniti stroške, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnika v tožbi ugovarjata, da nista dolžna vrniti sredstev izplačanih iz odobrene brezplačne pravne pomoči. V prvem postopku (II P 604/2012) je sodišče primarni tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve lastninske pravice na nepremičnini zavrnilo, podrednemu pa je ugodilo v višini 31.352,34 EUR. Zoper navedeno odločitev sta se tožnika pritožila, vendar je bila njuna pritožba zoper primarni zahtevek zavrnjena, glede podrednega pa je višje sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovni postopek. V prvotnem sojenju tako nista pridobila ničesar, zato iz tega postopka tudi nista dolžna vrniti odobrene pravne pomoči. V ponovljenem postopku (II P 445/2015) je sodišče s sodbo tožnikoma priznalo odškodnino v znesku 27.418,20 EUR, ki jo je po pritožbi tožnikov višje sodišče potrdilo. Vendar po njunem mnenju tudi za povračilo stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči v ponovljenem postopku ni zakonite podlage, saj s to sodbo tožnika nista pridobila dohodka ali kakšnega premoženja. Navedeni znesek namreč predstavlja material in delo, ki sta ga tožnika vložila v tujo nepremičnino. Predlagata, da sodišče izpodbijane odločbe odpravi.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je bilo tožnikoma za isto zadevo dodeljenih več brezplačnih pravnih pomoči in sicer za postopek na prvi stopnji, za pritožbeni postopek ter za ponovljen postopek. Glede končnega uspeha zadeve je zato treba upoštevati celoten postopek, torej glede na pravnomočno sodno odločbo v celoti in ne zgolj za vsak posamezni del postopka, za katerega je bila tožnikoma dodeljena brezplačna pravna pomoč. Za presojo upravičenosti do vračila stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči je namreč relevanten izid celotnega postopka. V navedenem postopku pa je tožeča stranka uspela s podrednim zahtevkom ter je prejela odškodnino v višini 27.418,20 EUR. Glede na navedeno je dolžna na podlagi določbe 48. člena ZBPP vrniti stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. K I. in II. točki izreka:

4. Pogoj za vložitev tožbe v upravnem sporu je obstoj pravnega interesa, torej da izpodbijani akt posega v določeno pravico ali pravni interes tožnika. Tožnika pa s tožbo izpodbijata tudi odločbe tožene stranke, ki se ne nanašajo konkretno nanju, torej z njimi ni bilo odločeno o kakšni pravici posameznega tožnika. Zaradi navedenega je tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

K III. in IV. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožnikoma je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v zvezi s postopkom zaradi izstavitve ZK listine in vknjižbe lastninske pravice na podlagi priposestvovanja oziroma podredno zaradi plačila zneska 30.000,00 EUR. Tožnikoma je bila za navedeni postopek odobrena brezplačna pravna pomoč in sicer za posamezne faze postopka. Tako je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje odvetnika pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku II P 604/2012 (odločba Bpp 1270/2013 za tožnika in Bpp 1526/2013 za tožnico) ter v nadaljevanju tudi za vložitev pritožbe (Bpp 1403/2014) ter po vrnitvi zadeve v nov postopek (II P 445/2015) tudi za ta ponovljen postopek (odločba Bpp 1053/2015), kakor tudi za vložitev pritožbe zoper odločitev v ponovljenem postopku (odločba Bpp 1737/2015). Zadeva je bila pravnomočno zaključena in sicer glede primarnega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev lastninske pravice, s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1585/2014 z dne 19. 5. 2015, glede denarnega zahtevka pa s sodbo istega sodišča I Cp 407/2016 z dne 5. 7. 2016. 7. Pri razlagi uspeha v postopku, ki je po določbi 48. člena ZBPP eden od pogojev za povrnitev stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, je po mnenju sodišča treba upoštevati postopek do izdaje pravnomočne sodne odločbe kot celoto. Le na podlagi pravnomočne odločbe je namreč mogoče ugotoviti, ali je stranka v postopku uspela ali ne. Tožnika sta v tožbi postavila primarni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice ter podredni zahtevek na izplačilo določenega denarnega zneska. Primarni zahtevek je sodišče sicer zavrnilo, ugodilo pa je podrednemu zahtevku in tožnikoma priznalo odškodnino v znesku 27.418,20 EUR. Tožnika sta torej v postopku delno uspela ter sta tudi dosojeni denarni znesek prejela, kar v zadevi ni sporno. Glede na navedeno razlago sodišča, da se upošteva končni uspeh, je torej brezpredmetni tožbeni ugovor, da tožnika na podlagi prvotnega postopka (II P 604/2012) nista pridobila ničesar.

8. Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor, da dosojeni znesek 26.418,20 EUR ne predstavlja zanju nobenega dohodka ali kakšnega premoženja, ker gre le za denarno povračilo dela in materiala, ki sta ga tožnika vložila v nepremičnino. Določba 48. člena ZBPP govori o pridobitvi premoženja. Navedeno pomeni, da je premoženje upravičenca zaradi uspeha v postopku večje, kot bi bilo brez uspeha v postopku, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Tožnika sicer zatrjujeta, da navedeni znesek pomeni povračilo za njuno delo in material, vendar navedenega ni mogoče razlagati, da je že predhodno obstajalo njuno premoženje v tem obsegu, ki bi ga naj sodišče s tožbo le ugotovilo. V konkretnem primeru je sodišče namreč pogoje za to šele ugotavljalo, torej tožnika brez obravnavanega postopka tega zneska sploh ne bi prejela. S tem pa so izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP za vračilo sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in sicer v višini, kot izhaja iz izpodbijanih odločb. 9. Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.