Jedro

Minister je z izpodbijano odločbo za notarko imenoval kandidatko, ki je na podlagi metodologije ocenjevanja, ki jo je oblikovala izbirna komisija, dosegla najvišje število točk. Izbor je skladen s stališčem VS RS (sodba I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018), da je v pristojnosti ministra izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi kandidati) izbere tistega kandidata, ki je v izbirnem postopku dosegel najvišje število točk.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je minister za pravosodje (v nadaljevanju: minister) za notarko na prosto notarsko mesto s sedežem v A. z dnem 1. 1. 2019 imenoval B.B..

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je Ministrstvo za pravosodje objavilo razpis za navedeno prosto notarsko mesto, na katerega se je prijavilo 6 kandidatk (poleg tožeče stranke in B.B. še C.C., D.D., E.E. in F.F.). Ob ugotovitvi, da vse izpolnjujejo razpisane pogoje, je ministrstvo kandidature posredovalo Notarski zbornici Slovenije, ki je v mnenju z dne 23. 5. 2018 navedla, da po ugotovitvah Izvršnega odbora zbornice vse prijavljene kandidatke izpolnjujejo pogoje za imenovanje na razpisano prosto notarsko mesto in zato ministru predlaga, da v čim krajšem času izvede postopek imenovanja. Po tem, ko je Odvetniška zbornica Slovenije podala pozitivno mnenje za kandidatki B.B. in E.E., ki opravljata odvetniški poklic, predsednik Okrožnega sodišča v Novi Gorici za F.F., ki je sodnica, ter Generalni državni odvetnik za G.G., ki opravlja delo višje državne odvetnice, je minister na podlagi 10.a člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) imenoval komisijo za izvedbo izbirnega postopka (v nadaljevanju Komisija). Ta je preverila strokovno usposobljenost prijavljenih kandidatk ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN, in sicer na podlagi listinske dokumentacije ter opravljenih ustnih razgovorov s kandidatkami dne 14. 6. 2018. Komisija je pred tem oblikovala metodologijo ocenjevanja za izbiro notarjev, s katero so bile kandidatke seznanjene hkrati z vabilom na ustni razgovor. Njihov uspeh na omenjenem ustnem razgovoru se je ugotovil tako, da je vsak član komisije odgovore kandidatk ocenil z najmanj eno in največ 10 točkami. Kandidatke so zbrale od 24 do 29 od skupno možnih 30 točk. Komisija je ugotovila, da so vse ustrezno strokovno usposobljene za imenovanje za notarja in da izpolnjujejo pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN in tako ministru podala mnenje, da vse prijavljene kandidatke izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 10. a člena ZN.

3. Tedanji minister za pravosodje je po seznanitvi z mnenjem komisije in mnenjem Notarske zbornice Slovenije, z namenom ugotovitve vseh pravno pomembnih dejstev v postopku izbire, ob prisotnosti državne sekretarke in vodje sektorja za pravosodno upravo, s prijavljenimi kandidatkami opravil še dodatni ustni razgovor ter skladno z določbo šestega odstavka 10.a člena ZN dne 23. 7. 2018 izdal odločbo št. 704-7/2018, s katero je na prosto notarsko mesto s sedežem v A. imenoval G.G.. Ena izmed neizbranih kandidatk je zoper odločbo o imenovanju vložila tožbo v upravnem sporu, ki jo je Upravno sodišče s sodbo opr. št. III U 211/2018-9 z dne 27. 8. 2018 zavrnilo. Zoper omenjeno sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo, o kateri je odločalo Vrhovno sodišče RS (v nadaljevanju VSRS), ki je s sodbo opr. št. I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018 pritožbi tožeče stranke ugodilo tako, da je izpodbijano sodbo Upravnega sodišča spremenilo tako, da je izpodbijano odločbo Ministrstva za pravosodje odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku je minister pristojen za pravosodje ugotovil, da kandidatka B.B. izpolnjuje vse pogoje za imenovanje iz prvega odstavka 8. člena ZN. Komisija, ki je bila s sklepom ministra z dne 15. 5. 2018 imenovana za izvedbo izbirnega postopka je namreč ugotovila, da vse prijavljene kandidatke izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 10.a člena ZN za imenovanje za notarja, kar pomeni, da so ustrezno strokovno usposobljene za imenovanje za notarja ter izpolnjujejo pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN.

4. V nadaljevanju navaja, da je temeljni cilj postopka pred Komisijo skladno s stališčem Vrhovnega sodišča, kot izhaja iz sodbe opr. št. I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, strokovna presoja, ali kandidati izpolnjujejo zahtevano strokovno usposobljenost. Mnenje Komisije je v ponovnem postopku ministrici pomenilo strokovno in tehnično pomoč pri preverjanju strokovne usposobljenosti ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN in s tem pomoč pri končni izbiri oziroma imenovanju. Izbrana kandidatka je v izbirnem postopku, ki ga je opravila izbirna komisija, dosegla najvišje število točk, zato je v skladu z napotili navedene sodbe, upoštevaje oceno strokovne usposobljenosti prijavljenih kandidatk, kot izhaja iz mnenja Komisije, kot najprimernejšo kandidatko za imenovanje izbrala osebo, ki je dosegla najvišje število točk. 5. Glede na to, da bo notar H.H., ki trenutno posluje na navedenem notarskem mestu razrešen dne 31. 12. 2018 in bo notarsko mesto s sedežem v A. prosto šele po njegovi razrešitvi z mesta notarja, je bila z namenom zagotovitve kontinuitete poslovanja predmetne notarske pisarne, izbrana kandidatka imenovana z dnem 1. 1. 2019. 6. Tožeča stranka G.G. je kot neizbrana kandidatka vložila tožbo v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, prijavo B.B., kot prepozno zavrže in predmetno zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov postopka. Po tem, ko povzame potek dosedanjega postopka navaja, da je bila izpodbijana odločba v ponovnem postopku izdana v nasprotju z določili 10. a člena ZN in ustaljeno sodno prakso, brez ustrezne dopolnitve postopka, na katero je bila tožena stranka sicer napotena s strani VSRS, ki je s predmetno odločitvijo dogradilo dosedanjo sodno prakso VSRS na področju imenovanja notarjev, v zvezi z drugo fazo izbire izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje. Navaja, da je VSRS pri tem spregledalo svojo dosedanjo sodno prakso, oziroma jo je pojasnilo v drugačni luči, kot je bila prej oblikovana, sprejeta in s kasnejšo uporabo udejanjena v postopkih izbire notarjev, ki je izbirno pravico ministra razlagala skladno z določili ZN. S sprejeto odločitvijo je Vrhovno sodišče poseglo v vsebino ZN na nedopusten način. Izpostavlja, da je bila na ustnem preizkusu usposobljenosti pred komisijo ocenjena z 28 od 30 možnih točk, kar pomeni, da je od izbrane kandidatke dobila zgolj eno točko manj, kar ob siceršnjem širokem polju preverjanja znanja nikakor ne more izkazovati, da je zato od nje manj strokovno usposobljena.

7. Meni, da je bil prvotni izbirni postopek, v katerem se je preverjala strokovna usposobljenost in primernost za opravljanje notariata tako iz listinske dokumentacije, ustnega razgovora pred komisijo in pred ministrom, zakonit in pravilen, saj je bil izpeljan skladno z uveljavljeno in ustaljeno sodno prakso potrjeno s številnimi odločbami Upravnega sodišča RS, VSRS ter celo Ustavnega sodišča RS. Sporna odločitev VSRS ni dograjevanje dosedanje sodne prakse, ampak brez obrazložitve razlogov popoln odstop od nje, zato je bila kot izbrana kandidatka za notarko na prosto notarsko mesto s sedežem v A., postavljena v neenak položaj, kot so bili postavljeni drugi kandidati, ki so bili izbrani v preteklih letih za notarje v RS. Da se spornosti sprejete sodbe zaveda tudi tožena stranka je razvidno tudi iz njene pobude za podajo predloga za sprejem načelnega pravnega mnenja št. 4704-7/2018/89 z dne 12. 12. 2018. 8. V nadaljevanju izpostavlja, da izbrana kandidatka ob zaključku razpisnega roka, ki je prekluziven, ni dokazala, da izpolnjuje vse zakonske pogoje, saj svoji prijavi ni predložila potrdila o svoji splošni zdravstveni zmožnosti, ki na dan izteka razpisa ni starejši od 6 mesecev. Iz prijave izbrane kandidatke z dne 8. 3. 2018 izhaja, da je ustrezno zdravniško potrdilo nadomestila z zdravniškim spričevalom z dne 7. 1. 1998 in izjavo, da izdano spričevalo in dejstvo, da ji kasneje pregleda ni bilo več potrebno opravljati ter od takrat dalje ves čas dela kaže, da ima splošno zdravstveno zmožnost. Šele na poziv tožene stranke je izbrana kandidatka dne 11. 4. 2018 predložila zdravniško spričevalo z dne 10. 4. 2018, iz katerega je razvidno, da je pregled opravila šele po izteku roka za oddajo prijav. Takšna dopolnitev razpisne dokumentacije in dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev pa ni dopustna. V dopolnitvi tožbe z dne 23. 12. 2018 sodišču dodatno predlaga, da do sprejetja predlaganega načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča predmetni postopek skladno z določili 48. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), prekine.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je tožena stranka imenovala Komisijo, ki je opravila izbirni postopek in preverila strokovno usposobljenost kandidatk. Komisija je pred opravo ustnih razgovorov izoblikovala metodologijo ocenjevanja za izbiro notarjev, s katero so bile kandidatke seznanjene hkrati z vabilom na ustni zagovor. Komisija je po vpogledu v listinsko dokumentacijo ter izvedenem ustnem razgovoru ugotovila, da so vse prijavljene kandidatke ustrezno strokovno usposobljene za imenovanje za notarja. Pri tem dodaja, da vseh v postopku presojanih kriterijev ni mogoče vrednotiti na enak način, ko se vrednoti ustni razgovor, izveden pred izbirno komisijo. Prijavljeni kandidati prijavi na prosto notarsko mesto v zvezi z izpolnjevanjem pogoja strokovne usposobljenosti predložijo različna dokazila, ki jih je objektivno težko ovrednotiti s točkami. Komisija ministrstva zato v izbirnem postopku številčno ovrednoti zgolj znanje, ki ga prijavljeni kandidati izkažejo v okviru ustnega razgovora, to pa ne pomeni, da strokovne usposobljenosti, ki izhaja k prijavam priložene dokumentacije, v postopku imenovanja niso upoštevane. Kot neutemeljen zavrača tudi ugovor tožeče stranke, da tožena stranka ne bi smela naknadno, po izteku razpisnega roka od prijavljenih kandidatov zahtevati dopolnitev vloge z dokazili, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev, vsebovanih v 8. členu ZN, saj bi bilo to v nasprotju z 10. členom ZN ter ustaljeno sodno prakso.

10. Prizadeta stranka B.B. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in navaja dodatne razloge, iz katerih izhaja, da je izpodbijana odločba zakonita, tožba tožeče stranke pa neutemeljena.

K točki I izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, v postopku njene izdaje pa nepravilnosti, ki bi narekovale odpravo izpodbijane odločbe, sodišče ne ugotavlja. Ministrica je v ponovnem postopku odločbo obrazložila ustrezno ureditvi iz ZN ter v skladu s stališčem obrazložitve sodbe VSRS opr. št. I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018. Razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, sodišče tako sledi in jih zato ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene ugovore pa dodaja:

13. Upoštevaje določbe 10. člena ZN notarje na prosto notarsko mesto imenuje minister na podlagi razpisa. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih, ki pa zanj ni zavezujoče. Pogoje za imenovanje za notarja določa prvi odstavek 8. člena ZN. Presojo ali kandidati izpolnjujejo navedene pogoje, opravi ministrstvo, ki vse prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, zavrne po določbah zakona, ki določa splošni upravni postopek (peti odstavek 10. člena ZN).

14. Postopek izbire kandidatov med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje je urejen v 10.a členu ZN. Ta se začne z izbirnim postopkom, ki ga opravijo zanj posebej strokovno kvalificirani člani Komisije, ki v postopku preverijo strokovno usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Člani komisije, ki jo imenuje minister pristojen za pravosodje morajo imeti opravljen pravniški državni izpit in najmanj pet let izkušenj na pravniških delih (tretji odstavek 10. a člena ZN). Izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena se opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo priloži kandidat in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom (četrti odstavek 10.a člena ZN). V zadevi ni sporno, da vse prijavljene kandidatke izpolnjujejo pogoje iz 8. člena ZN, torej je vsem prijavljenim kandidatkam omogočen vstop v izbirni postopek. V konkretnem primeru so bile vse kandidatke ocenjene s strani članov imenovane komisije na podlagi metode ocenjevanja, s katere so bile prijavljene kandidatke predhodno seznanjene. Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa ne izhaja, da bi katerakoli izmed kandidatk pred pričetkom dela Komisije ugovarjala metodi ocenjevanja. Izbrani postopek izbire je bil v prvotnem postopku sprejet, kot pravilen in zakonit, s strani vseh prijavljenih kandidatk. Z metodologijo ocenjevanja za izbiro notarjev so bile kandidatke seznanjene hkrati z vabilom na ustni ugovor in kakor izhaja iz upravnega spisa nobena izmed kandidatk, ki sicer izpolnjujejo pogoje za imenovanje iz drugega odstavka 10.a člena ZN temu v času odločanja Komisije ni ugovarjala. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da so kandidatke od skupno 30 možnih točk zbrale od 24 do 29 točk med temi je tožeča stranka izbrala 28 točk, izbrana kandidatka-stranka z interesom pa 29 točk. Iz izpodbijane odločbe izrecno izhaja, da je Komisija po vpogledu v listinsko dokumentacijo ter izvedenem ustnem razgovoru ugotovila, da so vse prijavljene kandidatke ustrezno strokovno usposobljene za imenovanje za notarja. Kakor izhaja iz obrazložitve sklepa III U 330/2015 z dne 20. 1. 2016 (13. točka obrazložitve) v skladu z 10.a členom ZN, člani komisije po opravljenem izbirnem postopku ministru, pristojnemu za pravosodje, posredujejo svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev. Zakon je sicer mogoče razlagati tako, da se v tem postopku strokovna usposobljenost ugotavlja zgolj kot pogoj (torej kateri kandidati ga izpolnjujejo in kateri ne), vendar zakon ne omejuje možnosti, da se strokovno usposobljenost posameznega kandidata izrazi tudi z oceno, ki omogoča, primerjavo z drugimi kandidati, prav slednje pa je po presoji VSRS v navedeni sodbi I Up 179/2018 v skladu s temeljnim stališčem izvedbe Javnega razpisa za zasedbo prostega mesta notarja (prvi odstavek 10. člena ZN), ki je v izbiri najboljšega kandidata za notarsko mesto, to pa je kandidatka, ki je dosegla najvišje število točk na podlagi metodologije ocenjevanja, ki jo je oblikovala izbirna Komisija.

15. Mnenje Komisije je, kakor izhaja iz izpodbijane odločbe ministru pomenilo strokovno in tehnično pomoč pri preverjanju strokovne usposobljenosti ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. čelna ZN. Skladno z že navedenim stališčem VSRS je namreč v pristojnosti ministra izbira, da med enako strokovno usposobljenimi, (torej enako ocenjenimi kandidati) izbere tistega kandidata, ki je v izbirnem postopku, ki ga je opravila izbirna komisija dosegel najvišje število točk. Kakor izhaja iz ustaljene sodne prakse (sodba VSRS I Up 155/2013 ter I Up 1354/2006) predmet kontrole v upravnem sporu v zadevi imenovanja notarja ne more biti število točk, ki jih je pri ugotavljanju strokovne usposobljenosti posameznega kandidata dala Komisija. Ocena strokovne komisije je strokovne narave, kakor je že ugotovilo sodišče je bila sprejeta po naprej določenih kriterijih in postopku izpeljanem v skladu z določbami ZN. Glede na navedeno ugovor tožeče stranke, da je bila izpodbijana odločba v ponovljenem postopku izdana v nasprotju z določili 10.a člena ZN ni utemeljen. Pristojni minister pa je pri svoji odločitvi le sledil navodilom že navedene sodbe VSRS.

16. Ugovor tožeče stranke, da tožena stranka ne bi smela naknadno, po izteku razpisnega roka, zahtevati od izbrane kandidatke dopolnitev vloge z dokazili, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogoja iz 2. točke prvega odstavka 8. člena ZN ni utemeljen. Četrti odstavek 10. člena ZN določa, da se z nepopolnimi in prepozno vloženimi prijavami ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Glede nepopolne vloge torej ZN izrecno napotuje na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) glede postopanja z nepopolno vlogo. Ta pa v 67. členu določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ zahtevati od vložnika odpravo pomanjkljivosti vloge. Ugovor tožeče stranke, da tožena stranka ni imela pravice zahtevati dopolnitve vloge prijavljene kandidatke izven razpisnega roka tako nima niti podlage v ZN niti v sodni praksi (sodba VSRS I Up 962/2006), iz katere izhaja da lahko ministrstvo sklep o zavrženju izda le, če stranka vloge ne dopolni v roku. Z nepopolnimi vlogami namreč mora po četrtem odstavku 10. člena ZN ravnati po ZUP, to je skladno s 66. in 67. členom ZUP, poslati stranki v dopolnitev. Šele če stranka vloge ne dopolni v roku, ki ji ga da organ, se vloga kot nepopolna zavrže. Navedena ureditev pa ne pomeni neenakopravnega položaja prijaviteljev kot to meni v tožbi tožeča stranka.

17. Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke za prekinitev postopka na podlagi 48. člena ZUS-1. Sodišče mora prekiniti postopek le, če se predhodno vprašanje nanaša na obstoj kaznivega dejanja, obstoj zakonske zveze ali ugotovitev očetovstva, ali če tako zakon določa. Iz tožbe tožeče stranke ter odgovora na tožbo tožene stranke sicer izhaja, da je tožena stranka na VSRS podala pobudo za podajo predloga za sprejem načelnega pravnega mnenja obče seje VSRS na podlagi prvega odstavka 110. člena Zakona o sodiščih (ZS), ki je pomembno za enotno uporabo ZN. Tožena stranka pa je že prejela odziv sodišča, iz katerega ne izhaja njegova namera po obravnavni in sprejemu načelnega pravnega mnenja v konkretnem primeru. Ne glede na to pa po mnenju sodišča podani predlog in morebitno kasneje sprejeto načelno pravno mnenje VSRS ne predstavlja predhodnega vprašanja, ki bi pomenilo samostojno pravno celoto in sodi v pristojnost drugega sodišča ali organa, zato je predlog tožeče stranke za prekinitev postopka neutemeljen.

18. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožba ni utemeljena, zato jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev je sodišče v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave, ki je tožeča stranka v svoji tožbi niti ni predlagala.

K točki II izreka:

19. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Pri tem sodišče dodaja, da stranka z interesom v svoje predlogu ni navedla, katere stroške postopka naj ji tožena stranka povrne.