Jedro

Dne 12. 1. 2022 je stopil v veljavo ZST-1D, s katerim je prišlo glede sodnih taks v delovnih sporih do večjih sprememb. V 30. členu ZST-1D, ki se nanaša tudi na plačilo sodne takse po tar. št. 2331, je spremenjena Opomba 2.3, ki se v a točki sedaj glasi: "Takse ne plača delavec kot tožnik v individualnih delovnih sporih premoženjske narave". Iz navedenega sledi, da je bila sodna taksa za vložitev predloga za dopustitev revizije tožniku odmerjena neutemeljeno.

Izrek

Ugovoru se ugodi, plačilni nalog z dne 4. 3. 2022 se razveljavi in se ugotovi, da taksna obveznost za tožečo stranko ni nastala.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedenim plačilnim nalogom je Vrhovno sodišče tožnika pozvalo k plačilu sodne takse za predlog za dopustitev revizije po tarifni številki 2331 Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS št. 37/2008 in naslednji) v znesku 389,90 EUR po vrednosti spora, kot jo je navedel tožnik.

2. Zoper plačilni nalog je tožnik vložil ugovor. Meni, da je taksa previsoko odmerjena.

3. Ugovor je utemeljen.

4. Predlog za dopustitev revizije je bil vložen 28. 2. 2022. Dne 12. 1. 2022 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D, Ur. l. RS št. 204/2021), s katerim je prišlo glede sodnih taks v delovnih sporih do večjih sprememb. V 30. členu ZST-1D, ki se nanaša tudi na plačilo sodne takse po tar. št. 2331, je spremenjena Opomba 2.3, ki se v a točki sedaj glasi: „Takse ne plača delavec kot tožnik v individualnih delovnih sporih premoženjske narave“.

5. Iz navedenega sledi, da je bila sodna taksa za vložitev predloga za dopustitev revizije tožniku odmerjena neutemeljeno. Zato je Vrhovno sodišče ugodilo tožnikovemu ugovoru in izpodbijani plačilni nalog razveljavilo ter ugotovilo, da taksna obveznost ne obstoji (drugi odstavek 34. a člena ZST-1).