Jedro

V obravnavani odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil dejanski razlog za odpoved prenehanje potrebe po točno določenem delavcu, tj. tožniku, in ne prenehanje potreb po opravljanju določenega dela. Ker poslovni razlogi, navedeni v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izhajajo iz sfere tožnika in prikrivajo drug razlog, odpoved pogodbe v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ni zakonita.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe: - v delu II. točke izreka, ki se nanaša na nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, spremeni tako, da se glasi: „Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 9. 2022 je nezakonita in se razveljavi.“ - v delu II. točke izreka glede priznanja pravic iz delovnega razmerja, plačila nadomestila plače za čas nezakonite odpovedi v znesku 2.000,00 EUR mesečno, sodne razveze pogodbe o zaposlitvi ter plačila denarnega povračila v višini 18 mesečnih plač, in v delu III. točke izreka glede stroškov postopka tožeče stranke, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, naj plača razliko v nadomestilu plače za čas od 27. 9. 2022 do 14. 12. 2022 v višini 30 % plače (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 9. 2022, priznanje pravic iz delovnega razmerja, plačilo nadomestila plače za čas nezakonite odpovedi v znesku 2.000,00 EUR mesečno, za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ter plačilo denarnega povračila v višini 18 mesečnih plač (II. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe se zaradi vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da je razlog, ki ga delodajalec navaja v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, poslovne narave. Meni, da gre po vsebini za krivdni razlog in bi tožena stranka morala zagotoviti ustrezen postopek pred odpovedjo, čemur se je z zlorabo instituta odpovedi iz poslovnih razlogov izognila. Sodišče v obrazložitvi sodbe spregleda, da naročnik toženi stranki ni nikoli odpovedal pogodbe o medsebojnem sodelovanju in zato ni nastal poslovni razlog, ki bi utemeljeval odpoved pogodbe. Trdi, da je šlo izključno za "grožnjo" naročnika pripravljeno v dogovoru s toženo stranko za potrebe tega postopka. Če bi dejansko obstajali razlogi, ki jih v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navaja tožena stranka, bi ga ta morala na neustreznost ravnanj opozoriti. Sodišču prve stopnje očita, da ni ustrezno presodilo, ali bi si lahko tožena stranka zagotovila drug vir dohodkov in ali drži, da je tožena stranka delo ves čas opravljala izključno za naročnika A. A. Meni, da bi s ciljem zagotoviti delo svojim zaposlenim tožena stranka lahko zagotovila posel drugje in ne izključno pri naročniku. Zatrjuje, da gre za osebne okoliščine, ki ne morejo biti podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega dela sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo procesnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Vendar pa je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo s tem, da je štelo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. V posledici takšne zmotne materialnopravne presoje je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede utemeljenosti ostalih zahtevkov.

6. Sodišče prve stopnje je odločalo o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 9. 2022, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. – ZDR-1). Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Presodilo je, da je tožena stranka tožniku, zaposlenemu na delovnem mestu pomožnega gradbenega delavca, zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

7. Sodišče prve stopnje je pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevalo, da naročnik tožene stranke tožniku ni več dovolil opravljati dela na njegovem gradbišču, ker ni bil zadovoljen z njegovim obnašanjem in je toženi stranki napovedal prekinitev poslovnega sodelovanja. Sodišče je sklenilo, da je podan poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker tožena stranka tožniku zaradi zahtev njenega edinega naročnika ne more več zagotoviti dela.

8. Utemeljen je pritožbeni očitek, da razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ga delodajalec navaja v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni poslovne narave. V skladu z 89. členom ZDR-1 sta za obstoj poslovnega razloga pomembni dve sestavini, in sicer: priti mora do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa mora biti vzrok za navedeno prenehanje potreb v ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogih na strani delodajalca.

9. Tožena stranka je v odpovedi (priloga A 1) navedla, da ima sklenjen dogovor z naročnikom A. A., s katerim se je zavezala, da bo izključno zanj opravljala gradbena dela in da nima drugih delovišč. Naročnik je 16. 9. 2022 izrazil nezadovoljstvo nad tožnikom in mu prepovedal, da bi opravljal kakršnakoli dela na njegovem gradbišču. Iz odpovedi izhaja, da tožena stranka tožniku ni mogla več omogočiti opravljanja dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi, zato mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

10. Delodajalec, na katerem je dokazno breme glede zakonitosti odpovedi (prvi odstavek 84. člena ZDR-1), je dolžan dokazati utemeljenost odpovednega razloga. Tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot razlog zanjo ni navedla prenehanja potreb po opravljanju dela pomožnega gradbinca niti tega ni zatrjevala med sodnim postopkom. Zatrjevala je le prenehanje potreb po delu tožnika osebno. Prav tako ni ne zatrjevala ne izkazala obstoja ekonomskega in organizacijskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

11. Zaključek o utemeljenosti prenehanja potrebe po delu tožnika z organizacijskega vidika je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da tožena stranka zaradi zahteve edinega naročnika tožniku ni mogla zagotoviti dela, tožena stranka pa naj bi zaradi ekonomske odvisnosti od edinega naročnika, ki je napovedal, da ne bo več zagotavljal sredstev za tožnikovo plačo, dokazala tudi obstoj ekonomskega razloga.

12. Materialnopravno izhodišče, da za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadošča napovedana prekinitev poslovnega sodelovanja z edinim naročnikom, je zmotno. Sama grožnja z odpovedjo sodelovanja niti ne more predstavljati ekonomskega ali organizacijskega razloga. Kot izhaja iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi so bile osebne okoliščine tožnika tiste, ki so bile povod za podano odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj z njim ni bil zadovoljen naročnik tožene stranke, ki je tožniku očital odtujitev gradbenega dnevnika, neresnice izrečene v drugem sodnem postopku, nedovoljeno slikovno snemanje njegove lastnine in predstavitev tega gradiva kot dokaz. Za presojo utemeljenosti poslovnega razloga je ključno, da je podan razlog za odpoved na stani delodajalca. Poslovni razlog namreč ne sme biti v povezavi z osebo delavca in ne sme izhajati iz sfere delavca ali biti povezan z ravnanjem ali sposobnostmi konkretnega delavca.1

13. V obravnavani odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil dejanski razlog za odpoved prenehanje potrebe po točno določenem delavcu, tj. tožniku, in ne prenehanje potreb po opravljanju določenega dela. Ker poslovni razlogi, navedeni v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izhajajo iz sfere tožnika in prikrivajo drug razlog, odpoved pogodbe v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ni zakonita.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v delu II. točke izreka, ki se nanaša na nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tako, da je odločilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in se razveljavi, v preostalem delu II. točke izreka (o reparaciji, sodni razvezi in denarnemu povračilu) in v delu III. točke izreka (glede stroškov postopka tožnika), pa je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da odloči o zahtevkih, postavljenih v posledici nezakonite odpovedi, ter o stroških postopka tožnika. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče sodbo lahko spremenilo v delu, ki se nanaša na nezakonitost odpovedi brez pritožbene obravnave (358. člen ZPP). Za razveljavitev preostalega izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve v tem delu sodišču prve stopnje v novo sojenje, se je pritožbeno sodišče odločilo glede na obseg nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča relevantnih dejstev v zvezi z zahtevki o reparaciji, sodni razvezi in denarnemu povračilu sploh še ni ugotavljalo niti v ta namen ni izvajalo dokazov (prvi odstavek 355. člena ZPP).

15. Drugih pritožbenih navedb (o možnosti tožene stranke, da zagotovi drug vir dohodka in vprašanja, ali je tožena stranka ves čas opravljala delo izključno za naročnika A. A.) pritožbeno sodišče ni presojalo, ker glede na sprejeto odločitev niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Kresal B. v: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, Ljubljana: Lexpera, GV Založba, 2022, str. 541.