Jedro

Neplačila kupnine ni mogoče šteti za okoliščino, ki bi predstavljala silo, grožnjo ali zvijačo državnega organa ali predstavnika oblasti.

Načrtovana arondacija je bila nagib, ki je vodil kupca k sklenitvi pogodb, da je arondacijo lahko izvedel. Odločba skrbstvenega organa predstavlja odobritev sklenjenega pravnega posla (v katerem je med drugim določena kupnina) in je pogoj za veljavno sklenjen pravni posel, ne pa odločbe, na podlagi katere je zasebno premoženje prešlo v družbeno lastnino.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, ki jo je zahtevala predlagateljica. Presodilo je, da predlagateljica ni uspela dokazati, da je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagateljičinega pooblaščenca in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni sklep je predlagateljica vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja vse tri revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, ZPP). Trdi, da je podana absolutna kršitev določb pravdnega postopka, ker se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Izrek v sklepu sodišča prve stopnje, ki ga je pritožbeno sodišče potrdilo, naj bi bil v nasprotju s tretjim odstavkom 56. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) v zvezi s 66. in 67. členom ZDen, kar pomeni, da se sklepa ne da preizkusiti, saj je nerazumljiv. Predlagateljica ni postavila zahtevka, o katerem je odločalo sodišče druge stopnje. Revident trdi, da ni imel možnosti, da bi zoper odstopljeni dopis upravnega organa uveljavljal kakšno pravno sredstvo, ker spis ni bil odstopljen s sklepom upravnega organa. Spornih pogodb ni mogel pribaviti, na kar je opozoril sodišče. Predlagateljica si ni mogla zagotoviti preložitve naroka po vpogledu sodišča prve stopnje v zemljiško knjigo in zbirko listin. Pravna podlaga, ki jo je navajala predlagateljica, ni bil 5. člen ZDen. Če se je sodišče odločilo, da je bil temelj podržavljenja pogodba, bi moralo upoštevati odločbo, iz katere izhaja, da je treba 5. člen ZDen tolmačiti širše, v kontekstu takratnih razmer. Opozarja na sklep opr. št. II Ips 414/97, ki obravnava identično pravno situacijo. Predlagateljica in njen brat sta nepremičnine podedovala, njun skrbnik pa je sklenil pogodbo že čez dva meseca. Pogodbo je odobril skrbstveni organ. Iz pogodbe izhaja, da gre za arondacijo, s katero se s prisilno zamenjavo zemljišč upravičencu pripoji tuje zemljišče, prejšnjemu lastniku pa se praviloma povrne škoda. Glede premoženja, ki je bilo nacionalizirano in ki je predmet tega postopka, revident navaja, da iz pogodb izhaja, da gre za arondacijo, kupnina po obeh pogodbah pa je bila identična. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in razveljavi izpodbijana sklepa in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V postopku, ki je bil opravljen po 375. členu ZPP, nasprotni udeleženci na vročeno revizijo niso odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je najprej preverilo očitek iz revizije, da izrek izpodbijanega sklepa ni razumljiv in je zato sklep obremenjen z bistveno kršitvijo pravdnega postopka. Take kršitve po presoji revizijskega sodišča v tej zadevi ni najti: še več, izrek sklepa je povsem jasen.

Pri presoji zatrjevane prekoračitve zahteve za denacionalizacijo je revizijsko sodišče ugotovilo, da je predlagateljica v svoji vlogi z dne 12.4.1995 navedla natančno solastninske deleže vseh parcel skupaj s parcelnimi številkami in še vložne številke v katastrskih občinah, v katerih so vpisane posamezne parcele. Če je sodišče zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo le z navedbo vložnih številk, pred tem pa ugotovilo, da te vložne številke vsebujejo vse parcele v solastniškem deležu, kot je to navedla predlagateljica, je odločilo o celotni zahtevi predlagateljice in ne več ali manj. Tudi zatrjevana kršitev pravdnega postopka v tem delu zato ni podana.

V 5. členu ZDen je določeno, da je upravičenec do denacionalizacije tudi fizična oseba, katere premoženje je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Sodišče je ugotovilo, da so bile vse nepremičnine, katerih vrnitev zahteva predlagateljica, podržavljene na podlagi pravnega posla - sklenjene so bile prodajne pogodbe, ki jih je odobril skrbstveni organ in na podlagi katerih je premoženje prešlo v družbeno lastnino. Te pogodbe torej predstavljajo pravni temelj, na podlagi katerega je prišlo do spremembe lastninskega stanja. Obstoja pogodb predlagateljica ni zanikala, nasprotno - celo sama je v dopolnitvi zahteve navedla 13 prodajnih pogodb, na podlagi katerih naj bi ji bilo premoženje podržavljeno. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je materialnopravna podlaga citirano zakonsko določilo, ki je bilo za odločitev o zahtevku pravilno uporabljeno.

Sodišče je nadalje ugotovilo, da je v pogodbah dogovorjena kupnina za obravnavane nepremičnine. Ta ugotovitev in sklep, ki temu sledi, da bi predlagateljica oziroma njen skrbnik že takrat lahko iztožila kupnino, je po oceni revizijskega sodišča pravilen. Neplačila kupnine (oziroma nespominjanja plačila, kot pravi sodišče) ni mogoče šteti za okoliščino, ki bi predstavljala silo, grožnjo ali zvijačo državnega organa ali predstavnika oblasti. Res je, da neplačila kupnine predlagateljica ni niti zatrjevala. V nasprotju z ugotovitvami dejanskih okoliščin, ki jih v revizijskem postopku ni mogoče preizkušati (tretji odstavek 370. člena ZPP), pa je trditev, da je bila podlaga nacionalizacije odločba skrbstvenega organa. Načrtovana arondacija je bila nagib, ki je vodil kupca k sklenitvi pogodb, da je arondacijo lahko izvedel. Odločba skrbstvenega organa predstavlja odobritev sklenjenega pravnega posla (v katerem je med drugim določena kupnina) in je pogoj za veljavno sklenjen pravni posel, ne pa odločbe, na podlagi katere je zasebno premoženje prešlo v družbeno lastnino. Nobenih drugih okoliščin, ki bi lahko predstavljale silo, grožnjo ali zvijačo državnega organa, predlagateljica ni zatrjevala.

Opozarjanje revizije na odločbe tega sodišča, ki so celo objavljene v Zbirki odločb, v tem primeru ni utemeljeno. Primerjava pokaže, da se odločba tega sodišča z opr. št. II Ips 414/97 razlikuje od obravnavanega primera v bistveni okoliščini: skrbnik v navedeni odločbi se je odpovedal lastninski pravici na nepremičninah, last mladoletne osebe, ne da bi pri tem dogovoril kakršnokoli korist za osebo, katere skrbnik je bil. V obravnavani zadevi pa je skrbnik sklenil pravni posel, v katerem je določena kupnina za nepremičnine, ki jih je v imenu predlagateljice prodal. Kot je bilo že poudarjeno, neplačilo dogovorjene kupnine ne predstavlja podlage za denacionalizacijo po 5. členu ZDen.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je bilo materialno pravo v tej zadevi pravilno uporabljeno in da izpodbijana sklepa nista obremenjena z zatrjevanimi kršitvami pravdnega postopka, zato je moralo neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).