Jedro

Revizija je bila dopuščena v smeri materialnopravnega preizkusa v pravnomočni sodbi o neobstoju tožničine aktivne legitimacije.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa stališča v pravnomočni sodbi o neobstoju tožničine aktivne legitimacije.

Obrazložitev

1. Tožnica uveljavlja vračilo (razlike) kupnine za hladilni agregat ter njegovo odstranitev iz njenih prostorov.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa pritožbo tožnice in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je tožnica na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavlja pravno vprašanje, ali je aktivna legitimacija mladoletne osebe, ki jo v pravnem poslu zastopa zakoniti zastopnik, izkazana v zadostni meri z navedbo mladoletne osebe kot stranke v pogodbi, iz katere je prišlo do spornega razmerja, in v računih tožene stranke. Opozarja, da izpodbijana sodba glede tega vprašanja odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer sodb II Ips 287/2000 z dne 13. 12. 2000, II Ips 1001/2008 z dne 17. 5. 2012 in II Ips 153/2009 z dne 8. 9. 2011. Sodišče druge stopnje se sploh ni opredelilo do tožničinih pritožbenih navedb glede razveze pogodbe, temveč je zgolj zavzelo stališče, da takrat še mladoletna tožnica ni aktivno legitimirana, ampak naj bi bila to njena zakonita zastopnica. Pritožbeno sodišče je prišlo samo s seboj v nasprotje. Na eni strani priznava, da je bila v pogodbi o dobavi in montaži hladilnega agregata kot stranka navedena tožnica, na drugi strani pa navaja, da je upoštevalo trditve tožencev, da tega ni ne naročila ne plačala tožnica, temveč zakonita zastopnica. Stališče, da tožnica ni uspela dokazati, da so bili toženci obveščeni, da nastopa zakonita zastopnica v imenu tožnice, je protispisno in pomeni bistveno procesno kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Listinsko je namreč dokazano, da so bili ponudba z dne 1. 6. 2005 in računa za prejeto predplačilo z dne 30. 6. 2005 in 20. 7. 2005 naslovljeni na tožnico in ne na zakonito zastopnico. To nesporno dejstvo je razvidno tudi iz izpodbijane sodbe. Že iz tega je moč na podlagi občepravnih dokaznih standardov šteti za dokazano, da je bilo tožencem dobro znano, kdo je pogodbena stranka. Povrh tega je v tem delu podana zmotna uporaba materialnega prava, in sicer 70. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). S tem, ko je bila v ponudbi z dne 1. 6. 2005 in omenjenih računih navedena kot stranka mladoletna tožnica, je več kot dovolj trdno dokazano, da so bili toženci primerno obveščeni, kdo je pogodbena stranka. Drugačno stališče pomeni tudi resno kršitev pravice do poštene obravnave po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Prav tako je izpodbijana sodba v nasprotju z drugim odstavkom 73. člena OZ, saj stranka, s katero je pogodba sklenjena (konkretno tretji in četrti toženec), lahko zahteva od neupravičeno zastopanega – če bi šlo za takšno zastopanje – da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne. Da bi kateri od tožencev kaj takega kadarkoli zahteval od tožnice, nobeden od njih med pravdo ni niti zatrjeval. Navedena opustitev pa ne more biti v škodo tožnici. Poleg tega je bila leta 2005 takrat enajstletna tožnica zastopana po zakoniti zastopnici, kar je v skladu z drugim odstavkom 69. člena OZ. Ko je tretji toženec videl, da je kot pogodbena stranka navedena tožnica, da pa posle in plačila zanjo ureja druga oseba, bi moral preveriti podrobnosti o zastopanju (drugi odstavek 73. člena OZ), a tega ni storil. Povsem irelevantno je, kdo je za tožnico izvršil plačilo 30. 6. 2005. Tudi stališče v izpodbijani sodbi, da naj bi bila investitorka tožničina zakonita zastopnica in ne tožnica, je rezultat zmotne uporabe materialnega prava. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) namreč določa, da je investitor lastnik zemljišča in da se gradbeno dovoljenje izda investitorju. Toženci pa se na gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je bil naročen hladilni agregat, niso sklicevali niti niso zahtevali njegove predložitve. Ker te listine v spisu ni, je stališče sodišča druge stopnje protispisno in pomeni bistveno procesno kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sicer pa je relevantno, kdo je bil kupec oziroma naročnik del, to pa je listinsko dokazano tožnica.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).