Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršljiva sodna poravnava predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo.
Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla, zapadlost terjatve pa se dokazuje tudi z zapisnikom o poravnavi.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Tožeča stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke.
Zoper navedeni sklep vlaga tožnica pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ki je zavrglo tožničino tožbo, ker naj ne bi imela pravne koristi od njene vložitve. Sodišče prve stopnje meni, da tožnica že razpolaga z ustrezno sodno poravnavo, vendar pa na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Krškem, P 6/2003 z dne 4.5.2006 ni določena neposredna izvršljivost 3. točke te poravnave. Pri vknjižbi zastavne pravice v zemljiški knjigi je namreč treba zaznamovati tudi izvršljivost terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica in zato ni dovolj, da je vpisana zgolj zastavna pravica v zemljiški knjigi, ampak je potrebno, da je vknjižena tudi zaznamba izvršljivosti terjatve, tega pa v predmetni zadevi ni bilo. Sama terjatev tožeče stranke se je le zavarovala z zastavno pravico na toženčevih nepremičninah, to zavarovanje pa tožnici ne zadošča, da bi lahko na podlagi sodne poravnave v izvršilnem postopku zahtevala poplačilo terjatve iz vrednosti zastavljenih nepremičnin. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen.
Tožena stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe je pravilna. Sodišče prve stopnje se je sicer nekoliko nerodno izrazilo pri utemeljevanju svojega sklepa, da tožeča stranka nima pravne koristi za vložitev svoje tožbe, vendar pa je svojo odločitev pravilno oprlo na ugotovljeno dejstvo, da je bila o predmetu tožbenega zahtevka (plačilo zneska 16.691,70 EUR, prej 4,000.000,00 SIT, s pripadajočimi obrestmi) med istima pravdnima strankama že sklenjena sodna poravnava v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem, P 6/2003 z dne 4.5.2006. Pritožbene trditve o pomenu te sodne poravnave so neumestne. Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla, zapadlost terjatve pa se dokazuje tudi z zapisnikom o poravnavi (1. in 2. odst. 20. čl. ZIZ). Iz 2. točke navedene sodne poravnave izhaja, da je vtoževana terjatev zapadla s 1.5.2008, zato predstavlja ta izvršljiva sodna poravnava izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo (17. čl. ZIZ). Tožnici zato ni treba vlagati hipotekarne tožbe, ampak lahko predlaga izvršbo (tudi) na toženčeve nepremičnine, na katerih ima po sodni poravnavi vknjiženo zastavno pravico za zavarovanje vtoževane terjatve. S tem v zvezi so zato nerazumljive in pravno zgrešene tožničine trditve, da ni določena neposredna izvršljivost 3. točke sodne poravnave, da je treba v zemljiški knjigi zaznamovati izvršljivost terjatve, ker ni dovolj le vpis zastavne pravice, in da tožničina zastavna pravica ne zadošča, da bi na podlagi sodne poravnave v izvršilnem postopku zahtevala poplačilo svoje terjatve iz zastavljenih nepremičnin, ker (po njenem mnenju) neposredna izvršljivost same terjatve ne izhaja iz navedene sodne poravnave. Ker je bila o predmetu te pravde torej že sklenjena sodna poravnava v navedeni zadevi P 6/2003, gre za že pravnomočno razsojeno stvar in zato ponovno sojenje o isti stvari ni dopustno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrglo tožbo (308. čl. ZPP).
Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. čl. ZPP). Tožeča stranka ni uspela s pritožbo, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. in 1. odst. 165. čl. ZPP).