Jedro

Ker 30 % telesna okvara zaradi bolezni ne pogojuje priznanja pravice do invalidnine, saj od uveljavitve ZPIZ-2 več ni zakonske podlage za priznavanje pravice za telesno okvaro, katere vzrok je bolezen ali poškodba izven dela, sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 1. 9. 2017 in št. ... z dne 28. 4. 2017 ter pravico do invalidnine za telesno okvaro (v nadaljevanju: TO), ker je presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Pritožuje se tožnik smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga pozitivno rešitev pritožbe in priznanje vtoževane pravice.

Meni, da je sodišče v celoti sledilo toženi stranki, da je bilo pristransko, da je izkoristilo dejstvo, da sam ni pravnik in da si zaradi finančnih težav ne more zagotoviti odvetniškega zastopanja. Kljub temu je prepričan, da mu gre pravica iz naslova TO. Ni več zmožen za delo zato je upokojen, delati ne more, ostal bo invalid do konca življenja, vendar brez invalidnine za TO samo zato, ker se mu je zgodila nezgoda izven delovnega časa, čeprav je bil iskalec zaposlitve, prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ki je bil njegov delodajalec 24 ur na dan.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

5. Ni podana niti smiselno uveljavljana kršitev iz 1. odst. 339. člena ZPP. Pritožnikovi očitki sodišču, da je prisluhnilo le toženi stranki in bilo pristransko, ker naj bi se zavedalo, da ni pravnik in nima finančnih sredstev za odvetnika, niso utemeljeni. Po 12. členu ZPP mora sicer sodišče stranko, ki nima pooblaščenca in iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Vendar v okoliščinah konkretnega primera sodišču ni mogoče očitati opustitve pojasnilne dolžnosti iz naslova pomoči neuki stranki. Povsem pavšalno očitana pristranskost, češ da je sodišče upoštevalo le mnenje tožene stranke, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v prehodnih določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2). Tretji odstavek 403. člena ZPIZ-2 jasno določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar3 (Seznam TO) pravico do invalidnine v skladu z 143. do 145. in 147. ter 149. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-1), pridobijo le za TO, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Tovrstni vzrok pa v obravnavani zadevi ne samo, da ni zatrjevan, temveč ga v konkretnem primeru glede na izkazane zdravstvene spremembe, ne bi bilo mogoče niti dokazati.

Po definiciji 143. člena ZPIZ-1 je TO podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali takšna okvara povzroča invalidnost ali ne. TO in invalidnost nista identični, oz. sta različni pravni dejstvi, relevantni za različne pravice iz obveznega invalidskega zavarovanja. Pravno irelevantno je zato tožnikovo sklicevanje na invalidsko pokojnino na temelju II. kategorije invalidnosti 20 % zaradi posledic bolezni in 80 % zaradi poškodbe izven dela, priznano s sodno odločbo5, saj ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. Dejstvo, da je tožnik invalidski upokojenec ker več ni zmožen za delo ne predstavlja pogoja, odločilnega za pravico do invalidnine.

7. Nobenega dvoma ni, da je v predsodnem postopku ugotovljena 30 % TO po VIII 1 c. točki Seznama TO zaradi afunkcionalnega segmentna L3-L4 od 7. 3. 2017 dalje, posledica bolezni. Pri tožniku ni TO, ki bi bila posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. IK I in IK II sta skladno ocenili, da poleg TO v višini 30 % zaradi bolezni, drugih TO zaradi bolečin v križu in vratu, posledicah po zlomu v predelu desnega gležnja in adhezivnem kapsulitisu desne rame, ni mogoče ugotoviti. Čeprav je bil tožnik zaradi poškodbe desnega stopala voden pri travmatologu in ortopedu, sta pri opisu funkcijskih motenj ugotavljala le omejeno funkcijo levega stopala, ne pa nepregibnost stopala, kar bi lahko bil razlog za TO. Tudi izmerjena gibljivost v desni rami ne utemeljuje TO po nobeni točki Seznama TO, saj je bila izvedljiva do 90 stopinj abdukcije.

8. Ker 30 % TO zaradi bolezni ne pogojuje priznanja pravice do invalidnine, saj od uveljavitve ZPIZ-2 več ni zakonske podlage za priznavanje pravice za TO, katere vzrok je bolezen ali poškodba izven dela, sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita. Z izpodbijano sodbo je zato tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi 1. odst. 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih6 (ZDSS-1) ter priznanje pravice do invalidnine, utemeljeno zavrnjen.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2015. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89. 4 Ur. l. RS št. 106/99 s spremembami. 5 X Ps 738/2015 z dne 17. 10. 2016. 6 Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami.